Predhodno mnenje sindikata pri sprejemanju splošnih aktov delodajalca

Odgovor na prvo vprašanje se skriva v določbah prvega odstavka 10. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1),¹ ki zapoveduje, da mora delodajalec predloge splošnih aktov, s katerimi določa organizacijo dela ali določa obveznosti, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti, pred sprejemom posredovati v mnenje sindikatom pri delodajalcu. Ti pa morajo podati mnenje v roku osmih dni. Pri tem določba drugega odstavka istega člena ZDR-1 delodajalcu nalaga, da mora pred sprejemom splošnih aktov mnenje - če ga je sindikat podal pravočasno - obravnavati in se do njega tudi opredeliti.

Poleg tega tudi Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: kolektivna pogodba)² (podobno) določa, da mora ravnatelj 15 dni pred sprejemom odločitve zahtevati predhodno mnenje reprezentativnih sindikatov (med drugim) o začetku in koncu delovnega časa, odmorih med delom ter razporeditvi tedenskega delovnega časa.³ Reprezentativni sindikati o tem oblikujejo mnenje na podlagi večinskega stališča zaposlenih delavcev.⁴ Če ravnatelj pri svoji odločitvi ni upošteval njihovega mnenja, jih mora v osmih dneh obvestiti o razlogih za takšno odločitev.⁵ Če sindikati svojega mnenja ne posredujejo v osmih dneh od dane zahteve, pa lahko ravnatelj odloči sam.⁶ Pri tem velja poudariti, da kolektivna pogodba (drugače kot ZDR-1) ravnatelju (dodatno) narekuje, da mora na zahtevo reprezentativnega sindikata v osmih dneh organizirati razgovor s sindikalnimi predstavniki.⁷

Glede na navedeno ravnateljica ni ravnala v skladu z določbami ZDR-1 in kolektivne pogodbe. Sindikat ima tako po določbi 49. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)⁸ možnost sprožiti kolektivni delovni spor z vložitvijo predloga za začetek postopka o pristojnostih, ki jih ima sindikat v povezavi z delovnimi razmerji.⁹ Vendar pri tem kaže upoštevati tudi stališča sodne prakse. Vrhovno sodišče je v sodbi v zadevi VIII Ips 416/2006 z dne 28. marca 2007 poudarilo, da mnenje sindikata ni bistven pogoj za veljaven sprejem splošnega akta pri delodajalcu. Višje delovno in socialno sodišče pa je v sodbi in sklepu v zadevi X Pdp 40/2013 z dne 23. maja 2013 izrecno zapisalo, da delodajalec z opustitvijo svoje obveznosti posredovanja predloga splošnega akta v mnenje sindikatu nedvomno krši svoje zakonske obveznosti, vendar pa ta kršitev ne pomeni avtomatične nezakonitosti tako sprejetega splošnega akta. Zakon namreč ne določa, da bi bil akt iz tega razloga nezakonit niti da bi bil delodajalec na mnenje sindikata vezan.¹⁰




Vir: Maček Patricij, Predhodno mnenje sindikata pri sprejemanju splošnih aktov delodajalca, Pravna praksa, št. 38, 2022.