Po poročanju medija je pobudnica referenduma, Viktorija Carli iz Gibanja za Izolo, v prvem odzivu poudarila, da so izidi situacijo obrnili v prid občanom:
"Glede na to, da je Izola že zdaj prenaseljena s tem priseljevanjem ... Ta argument je gotovo prevladal. Prevladalo je tudi to, da se morajo ohraniti kmetijska zemljišča. Kajti stvari ne grejo v pravo smer. Ne gradijo se garaže, ne urejajo kopališča. Samo kapital bi se širil tukaj." Medijska objava pravno pravilno pojasni, da bo občinska oblast »morala upoštevati pripombe in zahteve, ki so pripeljale do referenduma, v prvi vrsti nasprotovanje pretirani pozidavi in spreminjanje kmetijskih zemljišč v stavbna… Posebej skrbno bodo morali preučiti rešitve za velika in degradirana območja ob morju, kot so bivši Delamaris, ladjedelnica in Argo. Prav ta je bil zaradi predvidene stanovanjske gradnje, pa čeprav samo do polovice, najbolj na udaru. Pojasnila, da apartmajskih naselij ob morju ne bo, ljudi niso prepričala, prav tako ne zagotovila, da bo na koncu o vseh projektih vendarle odločal občinski svet. Najbolj so se mnenja kresala okrog spreminjanja kmetijskih zemljišč v stavbna. Čeprav je občina na nekaterih območjih, kot na primer v Jagodju, odstopila od take namere, je bilo za kritike to premalo … Opozorila občine, da bi morebitni padec OPN- ja ogrozil nadaljnji razvoj občine in da bo z novim letom prenehala veljati stara prostorska zakonodaja, so izzvenela v prazno, saj se je po tihem govorilo, da bo država rok za sprejetje občinskih prostorskih načrtov podaljšala. Zdaj se začenja vse znova. Če si občina ne želi greniti življenja, bo pri prostorskem načrtovanju upoštevala voljo večine ljudi.«
Občani se ob tem sprašujejo, ali lahko sedanji župan z občinskim svetom in kljub referendumskemu izidu sprejme OPN, ki je bil na referendumu zavrnjen, a »z raznimi, kozmetičnimi« popravki? Ali drugače: ali lahko sedaj župan z občinskim svetom sprejme nov OPN s popravki še po starem zakonu (novi ZUREP-3 začne veljati junija, do takrat velja ZUREP-2)? Sprašujejo se tudi, ali je župan zavezan s svojo napovedjo, da »bo svojo nadaljnjo usodo vezal na izid referenduma«?
Vprašanje pravnega učinka referendumskega izida
Zakon o lokalni samoupravi (ZLS) je v četrtem odstavku 46. člena kategorično jasen:
»Če je sprejeti splošni akt ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. Če je sprejeti splošni akt ali njegove posamezne določbe zavrnjene, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. Odločitev volivcev na referendumu zavezuje občinski svet do konca njegovega mandata.«
Župan in večina v občinskem svetu ne smeta objaviti OPN, kot bi bil ta sprejet, niti ne smeta sprejeti novega OPN z vsebino, enako tisti, ki je bila z referendumskim glasovanjem zavrnjena. Pri tem pa opisna ocena »enaka vsebina« ne pomeni samo jezikovno identične vsebine, ampak pomeni tudi smiselno, v bistvenem, po odločilnih lastnostih enako vsebino.
O tem, katera in kakšna vsebina OPN je za volivce, ki so OPN nasprotovali, sporna in zato po smislu ali bistvu »enaka vsebina«, izhaja iz vse razpoložljive dokumentacije o tem vprašanju: zapisniki o komunikaciji glede OPN med volivci in občinsko oblastjo, pisemska in elektronska pošta, video in avdio zabeležke ipd.
Pri izdelavi in sprejemanju novega OPN mora občinska oblast sodelovati z volivci. V ta namen bo najverjetneje ravnala v skladu s 45. členom ZLS, ki predvideva neposredno razpravno demokracijo na lokalni ravni v obliki »zbora občanov.«
V primeru neupoštevanja volje volivcev, izražene na občinskem referendumu, imajo volivci na voljo tudi sodno varstvo. Za pravne spore glede občinskih referendumskih vprašanj je pristojno Upravno sodišče.
O pravni vezanosti župana na svojo javno napoved
Mnogi volivci so – tak je vtis – pričakovali, da bo župan zaradi zanj neuspešnega referenduma po preštetju vseh glasov s položaja odstopil. Hitro je postalo očitno, da tega ne bo storil. Zato se nekateri občani sprašujejo, če ga je k temu mogoče pravno prisiliti. Pojasnilo jih, pričakovano, ni razveselilo: kljub ustni in javni napovedi župana, da bo »svojo prihodnost« na mestu župana »vezal na izid referenduma«, takšna izjava ni pravno zavezujoča in ne ustvarja pravne obveznosti. V tem oziru je odgovornost župana (zgolj) politična in etična.
Med tem pa se vlada še naprej norčuje
Zdi se, da želi vladna koalicija z zakonom zavarovati domnevne gospodarske kriminalce pred kazenskim pregonom in obsodbo. STA je sporočila: poslanci SDS (premier) in Konkretno (minister za gospodarstvo) so izglasovali predlog, ki odpira pot amnestiji storilcev kaznivih dejanj v najbolj zapletenih zadevah gospodarskega in drugega kriminala.
Na seji Odbora DZ za pravosodje je bil z večino glasov potrjen predlog sprememb Kazenskega zakonika, ki bi predčasno končal ali zastaral preiskave in kazenski pregon osumljencem v »zahtevnejših« primerih gospodarskega kriminala. Spremembo je uradno predlagala stranka SNS (*1). Kazenski pregon ne bi bil več možen, oziroma dovoljen, če je od začetka predkazenskega postopka poteklo (1) deset let v primeru kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči kazen zapora 30 let, razen, če gre za nezastarljivo kaznivo dejanje (trenutno je zastaralni rok 50 let); (2) sedem let v primeru kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči kazen zapora nad deset let (trenutno 30 let); (3) pet let v primeru kaznivega dejanja, za katero se sme izreči zapor do vključno deset let ali denarna kazen (trenutno od šest do 20 let). Poleg tega kazenski pregon tudi ne bi bil več dovoljen, če sta od začetka predkazenskega postopka do začetka kazenskega postopka pretekli dve leti. Nova ureditev naj bi se seveda uporabljala tudi za zastaranje pregona kaznivih dejanj, ki so bila izvršena pred uveljavitvijo sprememb zakona. Dopolnilo je bilo sprejeto po »skrajšanem postopku.« O njem se mora zdaj glasovati v DZ.
Pred glasovanjem na Odboru so negativno mnenje o predlogu podali zakonodajno pravna služba DZ, DS, Ministrstvo za pravosodje, Vrhovno državno tožilstvo, Državnotožilski svet, Sodni svet in Odvetniška zbornica.
Ob tem pritegnejo posebno pozornost predvsem »velike zgodbe«, kot so TEŠ 6, afera Trenta, posli z zaščitno opremo iz prvega vala epidemije kovid-19, pa tudi drugi začeti, a nikakor končani postopki. Številni imajo skupni imenovalec: vanje so vpleteni poslovneži, vplivneži IN, neposredno, politiki. Tudi vladni javni funkcionarji.
Tudi v tem primeru ustavno sodišče nima povsem zvezanih rok.
-------------------
Opombe:
(1) Odbor za pravosodje je predlog spremembe zakona potrdil s sedmimi glasovi za in šestimi proti. Po poročanju Necenzurirano.si naj bi glasove prispevali Franc Breznik (SDS), Alenka Jeraj (SDS), Karmen Kozmus Ferjan (SDS), Jure Ferjan (SDS), Mojca Žnidarič (Konkretno), Dušan Verbič (Konkretno) in Iva Dimic (NSi). Spletni časnik navaja, da je negativno mnenje k predlogu uradno podala tudi vlada, ki je kot ustrezno označila obstoječo ureditev, predlagano vsebina pa označila za sistemsko neprimerno. »Toda mnenje o dopolnilu je bilo dano s figo v žepu. Poslanci koalicije so namreč vsi oddali glas v njegovo podporo.«
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
