Investiranje z upoštevanjem okoljskih, družbenih in upravljavskih kazalnikov sodi v večini pravnih okolij med etična pričakovanja državnih in finančnih deležnikov. Spremljanje nefinančnih kriterijev je delno zavezujoče le v nekaterih pravnih redih za večje gospodarske družbe. Evropska pravna ureditev državam članicam Evropske unije narekuje, da največje gospodarske družbe poročajo o nefinančnih kazalnikih svojega poslovanja. V letošnjem letu so začele veljati nove obveznosti za institucionalne vlagatelje in upravljalce premoženja glede objave politike sodelovanja, ki mora vključevati tudi podatke o okoljskih in socialnih vplivih ter o upravljanju gospodarskih družb. Še strožja regulacija se napoveduje v prihodnjih letih, ko naj bi institucije Evropske unije sprejele direktivo o obveznem skrbnem pregledu v gospodarskih družbah. Večina večjih evropskih gospodarskih družb je v zadnjih letih oblikovala poslovne politike glede nefinančnih oziroma “ESG” kriterijev. Kako pa je z upoštevanjem nefinančnih kazalnikov pri vlaganju v gospodarske družbe v Evropi in izven?
Za vse investitorje je primarno vprašanje, kako dobičkonosne so “ESG” naložbe? Ali dosegajo podobne donose kot ostale naložbe? So višje ali so nižje? Investitorji vztrajajo, da mora dobičkonosnost ostati glavno vodilo, vse ostalo je sekundarnega pomena. Zadnje analize kažejo, da so naložbe v gospodarske družbe z upoštevanjem “ESG” kriterijev dolgoročno bolj donosne kot tiste brez upoštevanja teh kazalnikov. Nekatere zadnje študije kažejo na znižanje oziroma izničenje pozitivne korelacije med vključevanjem “ESG” kriterijev v poslovanje gospodarskih družb in njihovo uspešnostjo. Podobno potrjujejo tudi nekateri zadnji empirični podatki. Eden izmed glavnih izzivov pri presoji naložb z “ESG” kazalniki je dostopnost verodostojnih podatkov in kako natančno izmeriti njihovo uspešnost. Poročanje in samoevalvacija uspešnosti gospodarskih družb pri izpolnjevanju nefinančnih kazalnikov sama po sebi ne zadostujeta. Zagotavljanje kakovosti v nekaterih panogah spremljajo in nadzorujejo nekatere agencije in svetovalne družbe ter nekateri raziskovalci. Spremljanje naložb z vidika “ESG” kazalnikov terja periodično spremljanje in nadzor, ki lahko zagotovita dostop do neoporečnih podatkov na podlagi katerih lahko verodostojno ocenjujemo uspešnost takšnih naložb.
Ali lahko upoštevanje in spremljanje “ESG” vidikov pri naložbah postane postopoma neposredno zavezujoče za vlagatelje? Največ lahko glede izpolnjevanja “ESG” standardov seveda pričakujemo od državnih naložb v gospodarstvu. Države morajo primarno vzpostaviti normativni okvir, ki gospodarske družbe zavezuje, da pri poslovanju upoštevajo tudi nefinančne kazalnike, kot so varstvo človekovih pravic, okolja in spoštovanje dobrih praks korporativnega upravljanja. Država mora najprej začeti pri svojih naložbah in zagotoviti visoke standarde. Norveška država denimo posebno pozornost posveča naložbam Globalnega pokojninskega sklada norveške vlade, ki deluje na podlagi Smernic za spremljanje in izključitev naložb. Smernice prepovedujejo naložbe v gospodarske družbe, ki »a) proizvajajo orožje … b) proizvajajo tobak c) prodajajo orožje ali vojaški material državam, za katere veljajo naložbene omejitve za državne obveznice …«. (Prav tam, 2 (1) (a-c). člen). Smernice določajo tudi zelo ostra pravila za naložbe v gospodarske družbe v energetskem sektorju (Prav tam, 2 (2). člen).
Kako mora oziroma bi morala slovenska država upoštevati kazalnike pri njenih naložbah? Slovenski državni holding d.d. (SDH d.d) je v zadnjih letih reformiral pravne podlage glede pričakovanj slovenske države do izpolnjevanja nefinančnih kazalnikov v gospodarskih družbah s kapitalsko naložbo slovenske države. Kljub nekaterim zadnjim reformam SDH, d. d., še ni izčrpal možnosti za nadaljnje izboljšanje upravljanja kapitalskih naložb slovenske države tako glede normativnih podlag kot tudi njihovega uresničevanja v praksi korporativnega upravljanja. Kako je s spoštovanjem “ESG” kazalnikov v naložbah slovenskih vlagateljev, tako velikih, kot so pokojninski skladi, kot tudi malih vlagateljev? Slovenski institucionalni investitorji morajo na podlagi novele Zakona o gospodarskih družbah (317 (2) (2). člen ZGD-1K) in Direktive (EU) 2017/828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o spremembi Direktive 2007/36/ES (3g (1) (a). člen) glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev pripraviti opis politike sodelovanja, ki mora vsebovati tudi opis okoljskih in socialnih vplivov ter upravljanja z družbami.
Vlagatelje in upravljalce premoženja najbolj zanima, kakšne donose ustvarjajo njihove naložbe, ne glede na okoljske in družbene vplive njihovega poslovanja. Po drugi strani je spoštovanje nefinančnih dejavnikov pri poslovanju gospodarskih družb realnost že nekaj časa. Spremljanje podatkov o okoljskih in družbenih vplivih ter upravljanju gospodarskih družb počasi prehaja iz faze prostovoljnosti v zavezujoče pravne obveznosti. Regulativa se bo v naslednjih letih na evropski ravni kot tudi v globalnem okolju še zaostrila. Zmagovalke bodo tiste gospodarske družbe, ki bodo znale vključiti “ESG” pogoje v svoje poslovanje in tako pridobile konkurenčno prednost. Najuspešnejše so oziroma bodo tiste gospodarske družbe, ki bodo nefinančne kazalnike znale v svoji korporativni kulturi preoblikovati v finančne kazalnike poslovanja. Naložbe v gospodarske družbe, ki sledijo “ESG” kazalnikom, niso več modna muha ali poslovni populizem, so resničnost, ki lahko dosegajo podobne donose kot ostale naložbe.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
