Bojana Muršič (SD) je v imenu predlagateljev seje opozorila na težke duševne travme pri otrocih in mladih, ki da so pri nekaterih že zaznane, pri marsikomu pa potlačene. Med drugim je omenila povečanje negotovosti glede šolanja, samomorilnih razmišljanj in zaskrbljenosti posameznikov zaradi zdravja bližnjih.
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar je pritrdil, da so posledice epidemije zelo očitne na področju duševnega zdravja. Med drugim je navedel, da so se ta mesec zaradi opozorila o težkih razmerah dogovorili o dodatnih desetih posteljah v centru za mentalno zdravje ljubljanske psihiatrične klinike, lani pa se je ustanovilo tudi deset centrov za duševno zdravje. Zaradi kadrovske problematike na tem področju so se po njegovih besedah v interventnem zakonu odločili tudi za razpis za dodatne specializacije še v tem letu.
Dušan Mikuž z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je nanizal programe za otroke, mlade in družine, ki jih izvajajo oziroma sofinancirajo. Med drugim gre za programe s področja duševnega zdravja, socialnega varstva, programe za otroke in mladostnike iz ranljivega družinskega ali lokalnega okolja, pa tudi dodaten razpis za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije.
Jožica Mavčec Zakotnik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa je med drugim izrazila upanje, da bo področje duševnega zdravja vključeno v deveti protikoronski zakon, in sicer s financiranjem za naslednja tri leta.
Medtem ko je generalni direktor Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana Bojan Zalar dejal, da se resne duševne motnje v zadnjem letu ne pojavljajo nič bolj pogosto, pa je vodja službe za otroško psihiatrijo na ljubljanski pediatrični kliniki Marija Anderluh opozorila na naraščanje števila otrok, ki so sprejeti po resnih poskusih samomora. "Praktično imamo prostor samo še za urgentne primere," je dejala.
Na opozorila Muršičeve o vplivu ocenjevanja na šolarje po vnovični vrnitvi v šole, ko so mnogi prejeli nižje ocene, je državni sekretar na šolskem ministrstvu Mitja Slavinec odgovoril, da na ministrstvu spremljajo tudi duševne stiske otrok in da so učiteljem podali usmeritve, naj pri ocenjevanju iščejo znanje. Ne morejo pa učiteljem naročiti, da naj vsaki oceni "dodajo plus ena", je dodal.
Po besedah Ive Dimic (NSi) je koronska kriza razgalila zgrešene odločitve in neukrepanje preteklih vlad tudi na področju duševnega zdravja. V razpravi pa je izpostavila tudi pomen zmanjševanja stigmatizacije zaradi duševnih bolezni.
Anja Bah Žibert (SDS) je poudarila, da ima zagotovo tudi covid-19 vpliv na duševne težave, a se te niso začele s covidom-19, saj so že več let v porastu. Opozorila je, da je bilo za sprejem resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja po zakonu iz leta 2008 potrebno celo desetletje. "Danes pa poslušam, kaj vse bi morala ta vlada narediti v enem letu," je dodala.
Muršičeva se je strinjala, da se težave niso začele s covidom-19 in da so v ozadje potisnjene že dlje. Opozorila pa je, da so med epidemijo eskalirale in da je treba urgentno ukrepati. Pri tem je izrazila razumevanje, da je v enem letu nemogoče vse urediti, in zadovoljstvo z obrazložitvijo ukrepov, ki so jih predstavili pristojni na ministrstvih.
Tudi Željko Cigler (Levica) je izpostavil poslabšanje duševnega stanja otrok in pri tem opozoril, da lahko da to otroku pečat za vse življenje.
V več kot peturni razpravi je bilo več opozicijskih poslancev kritičnih do sprejetih ukrepov za zajezitev epidemije, tudi denimo zaprtja šol in uvrstitve maturantov na prednostno listo za cepljenje proti covidu-19. Pri tem so opozorili, da vlada v nekaterih primerih ni upoštevala predlogov stroke. Jani Möderndorfer (LMŠ) se je ob tem zavzel, da bi v svetovalni skupini za covid-19 pri ministrstvu za zdravje sodelovali vsaj en psihiater, klinični psiholog in pedopsihiater.
Slednje so predlagali tudi kot poziv vladi in predlagali za sklep odbora, a ni dobil podpore večine članov. Večina tudi ni podprla nobenega drugega predlaganega sklepa, med katerimi so bili denimo poziv vladi, naj predstavi načrt za soočanje z epidemijo duševnih stisk in akcijski načrt za čim hitrejšo implementacijo resolucije o nacionalnem programu za duševno zdravje ter pospeši investicije, pa tudi poziv ministrstvu za zdravje, da med prioritete nemudoma uvrsti ureditev zakonodaje na področju psihoterapije.
