"Število študentov v Sloveniji se je od leta 2009 do letos zmanjšalo s 115.000 na dobrih 75.000. Velik del zmanjšanja študentske populacije je šel na račun upravičene regulacije, to je omejevanja izkoriščanja statusa študenta," je na posvetu dejal Kovšca. S tem se je po njegovih besedah sicer zmanjšal pritisk na državni proračun, a se je krčila tudi štipendijska politika, povečevali so se vpisni in drugi skriti stroški. Tudi bivanje v izobraževalnih središčih je postalo dražje.
Ob tem je opozoril na vse globlji gmotni razkorak med študenti, pa tudi na zmanjšanje študentskega dela. Kot je poudaril, pa pri svojem delu in tudi sicer zagovarja proaktivno delovanje in iskanje rešitev za nastale izzive. Zato ga veseli, da je ŠOS pripravila predlog zakona za urejanje položaja študentov, ki naslavlja različne problematike, s katerimi se mladi danes srečujejo.
Na nenehno poslabševanje socialnega in ekonomskega položaja študentov v preteklem desetletju je opozoril tudi predsednik ŠOS Andrej Pirjevec. "Obstoječe izobraževalne in socialne politike države ne zagotavljajo brezplačnega terciarnega izobraževanja slovenskim študentom, kot to deklarativno določa veljavna zakonodaja," je dejal. Poudaril je, da je epidemija covida-19 stanje le še poslabšala.
Ponudba študentskega dela je namreč upadla za do 90 odstotkov, obenem pa se je študij preselil v digitalno okolje in mladi so izgubili socialni stik s svojimi vrstniki. "Že obstoječi socialni krizi sta se tako pridružili zdravstvena ter psihološka stiska, v kateri so se znašli študenti," je pojasnil.
ŠOS je ukrepe za zajezitev širjenja virusa ves čas podpirala, vendar tudi opozarjala na sistemske težave, s katerimi se srečujejo mladi. Ker je za čas po epidemiji nujno potrebno zastaviti sistem, ki bo mladim olajšal študij in omogočil čim lažji prehod v dostojno zaposlitev po zaključku izobraževanja, so na ŠOS po Pirjevčevih besedah pripravili predlog zakona za urejanje položaja študentov, ki naslavlja različne problematike mladih.
Na današnjem posvetu so predstavili tudi izsledke mednarodne raziskave Evroštudent VI (2016-2018), ki ugotavlja socialne in ekonomske pogoje življenja študentov v Evropi. Po podatkih raziskave slovenski študent 40 odstotkov sredstev za bivanje in študij prejme od družine, prav toliko ga sam zasluži z delom, le dobrih 10 odstotkov sredstev pa prihaja z naslova štipendijske politike.
