Po besedah Janeza Arha iz Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout, ki je pripravil konferenco, so v času epidemije in ukrepov za njeno zajezitev na centru zabeležili rekordno število vključitev v programe pomoči in programe preventivne pomoči družinam zaradi pretirane uporabe spleta, kar kaže, da je epidemija problematiko le še poglobila.
Podobno ugotavlja socialni pedagog Rok Gumzej, ki dela neposredno z osebami, ki imajo težave s prekomerno uporabo družbenih omrežij. Ob tem na vprašanje, kako bo dolgotrajno izobraževanje učencev in dijakov vplivalo na njihovo vračanje v običajno življenje, ocenjuje, da določene težave zagotovo bodo. "Zagotovo se eno leto nekih navad mora nekje poznati," je dejal.
Uporaba spleta je tesno povezana z uporabo zaslonov. S tem, kakšna naj bi bila še dopustna meja uporabe različnih zaslonov, kot so televizija, mobilni telefoni, pametne ure in podobno, se v okviru odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije ukvarja posebna delovna skupina. Ta med drugim pripravlja smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih, ki so po besedah vodje skupine Mateje Vintar Spreitzer tik pred izdajo.
Podatki iz ZDA po besedah Vintar Spreitzerjeve kažejo, da so šolski otroci različnim zaslonom v povprečju na dan izpostavljeni štiri ure in pol, predšolski pa dve uri in 20 minut, "kar so ogromne številke".
Za Slovenijo po njenih besedah za predšolske otroke obstaja le ena raziskava iz leta 2016. Ta je pokazala, da so triletniki zaslonom izpostavljeni povprečno dve uri na dan, štiriletniki pa do tri ure. "Pri tem so bolj izpostavljeni otroci mladih staršev, slabše izobraženih in tistih, ki zaslone tudi sami uporabljajo veliko," je dejala.
Opozorila je na škodljivost pretirane uporabe zaslonov pri otrocih. "V eni izmed lanskih raziskav so z magnetno resonanco pregledali možgane predšolskih otrok in malčkov, ki so pretirano uporabljali zaslone. Pokazale so se spremembe v možganovini - deli, ki so odgovorni za govor, razvoj besedišča in komunikacije, so bili slabše razviti," je dejala.
Vintar Spreitzerjeva zato priporoča, naj otroci do drugega leta zaslonov ne uporabljajo. Pri starosti od dveh do petih let je priporočena postopna stopnjujoča uporaba do ene ure na dan, pri čemer so priporoča tudi navzočnost staršev. Otroci prvega triletja osnovne šole naj ekrane uporabljajo največ do ene ure na dan, otroci drugega triletja do ure in pol, otroci tretjega triletja, mladostniki in odrasli pa do dve uri na dan.
Pri tem gre po besedah Vintar Spreitzerjeve za povprečne vrednosti, "kar ne pomeni, da če bo otrok pogledal triurni film, da bo vse narobe". "Bo pa kakšen drug dan šel za dlje časa ven," je dejala. Vsa omenjena priporočila veljajo za otrokov prosti čas, brez šolskega in izobraževalnega dela, izvzeti pa so otroci, ki imajo težave. "Pri slednjih je treba čas opredeliti skupaj s strokovnjakom," je dejala.
V okviru spletne nacionalne konference, ki bo potekala tudi popoldne, bo med drugim govor še o vplivu zaslonov na otrokov razvoj, vplivu epidemije na gibalne zmogljivosti otrok in trgovanju mladostnikov s kriptovalutami.
