c S
Na mednarodnem slovenističnem simpoziju letos o slovenskem javnem govoru 23.10.2019 11:55 Ljubljana, 23. oktobra (STA) - Na Univerzi v Ljubljani se je dopoldne začel 38. mednarodni slovenistični znanstveni simpozij Obdobja. Tema letošnjega simpozija je Slovenski javni govor in jezikovno-kulturna (samo)zavest. Ob odprtju so v zbornični dvorani univerze odkrili doprsni kip jezikoslovca Frana Ramovša.

Kot je pred pričetkom simpozija o letošnji temi za STA povedal predsednik letošnjega simpozija Hotimir Tivadar, so na prvo mesto postavili slovenski javni govor. Seveda pa je za slovenski jezik pomembno tudi, kako je javni govor umeščen v splošno jezikovno-kulturno zavest. Tematiko so nato razširili še na jezikovno-politični del, ki ga bo v prispevku Kultiviranje slovenske jezikovne politike obravnaval Marko Stabej.

Odločitev za letošnjo temo je Tivadar utemeljil s pojasnilom, da če nekdo ni samozavesten govorec, če se ne zaveda svojega jezika v primerni meri, potem tudi ne bo dobro javno nastopal.

Na simpoziju bo beseda med drugim tekla tudi o slovenski književnosti in gledališču ter ustanovitvi prve slovenske univerze, posebna sekcija pa je vezana na Prekmurje. Slednje je bilo po Tivadarjevih besedah doslej na nek način potisnjeno ob stran, z letošnjim letom, ko smo obeležili 100. obletnico priključitve k matični domovin, pa se je tudi ta najbolj oddaljeni del slovenske nacionalne države primerno priključil slovenskemu kulturnemu prostoru. Kot zanimivost letošnjega simpozija je Tivadar izpostavil predavanje Ine Poteko na temo Socialnozvrstna analiza govora slovenskih govorcev na You Tubu.

V pozdravnem nagovoru je predsednik letošnjega simpozija izpostavil, da je jezik, govorjeni in pisni, tisti, ki nas določa. Vedno pa moramo po njegovih besedah vstopati v komunikacijo z drugimi, "saj je naše bivanje v svetu opredeljeno z drugimi, ki nas vrednotijo, tudi na nek način določajo". Dotaknil se je tudi slovenske jezikovne politike, do katere smo po njegovi oceni pogosto zelo kritični, "češ da je nimamo, da smo slabi, nesamozavestni in tako dalje" ter dodal, da bi bilo na tem področju seveda možno narediti več.

Rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič je v nagovoru izrazil prepričanje, da bo simpozij odprl pomembne teme glede uporabe slovenskega jezika in ustanovitve same univerze. Ob še vedno aktualnih razpravah o uporabi slovenščine na univerzi je izrazil prepričanje, da bo tudi v prihodnje uradni jezik slovenščina. Ker pa je univerza mednarodna ustanova tudi s tujimi študenti in predavatelji, se ne bodo omejevali le na slovenščino, ampak morajo v sporazumevanju s tujci uporabljati tuje jezike, je dodal.

Dekan ljubljanske filozofske fakultete Roman Kuhar pa je izpostavil, da sta Univerza v Ljubljani in z njo filozofska fakulteta v zadnjih 100 letih ključno zaznamovali kulturni, družbeni, politični in tudi duhovni razvoj države. Spomnil je tudi na leto 1943, edini trenutek v 100-letni zgodovini univerze, ko je slovenski jezik za nekaj semestrov obmolknil, saj je tedanja marionetna oblast prepovedala izvajanje seminarjev in predavanj.

Odprtju, ki ga je popestril nastop glasbenice Ditke, je sledilo plenarno predavanje Jelene Vlašić Duić s Hrvaške z naslovom Kako govore hrvatski ministri? Sledilo je Stabejevo predavanje o slovenski jezikovni politiki, dopoldanski del pa sklepa predavanje Damirja Horge s Hrvaške na temo Hrvatsko i slovensko /v/ u akustičnoj usporedbi.

Na dvodnevnem simpoziju, ki ga organizira Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko ljubljanske filozofske fakultete, bo 69 udeležencev iz Slovenije, Avstrije, Češke, Hrvaške, Italije, Kanade, Poljske in Srbije predstavilo 56 referatov.

Ob simpoziju je izšel zbornik s prispevki sodelujočih.