c S
Znanstvenici Katji Sturm-Schnabl nocoj Rizzijeva nagrada 03.10.2019 12:44 Celovec, 03. oktobra (STA) - Slovenska prosvetna zveza in Zveza slovenskih organizacij na avstrijskem Koroškem bosta nocoj podelila Rizzijevo nagrado za vzorne iniciative v prid medkulturnemu sodelovanju. Prejela jo bo znanstvenica, avtorica, publicistka, prevajalka, pedagoginja in aktivistka Katja Sturm-Schnabl. Slovesnost bo v Koroškem deželnem arhivu v Celovcu.

Katja Sturm-Schnabl se je rodila v slovenski kmečki družini v Svinča vasi na avstrijskem Koroškem. Šestletno so jo aprila 1942 z družino deportirali v nemška taborišča Rehnitz in Eichstätt, kjer so umorili njeno starejšo sestro Veroniko. Po vrnitvi domov je opravila humanistično gimnazijo v Celovcu in na Dunaju zaključila študij slavistike, ruske in južnoslovanske literature, južnoslovanske filologije, umetnostne zgodovine in bizantinistike in promovirala leta 1973.

Bila je zaposlena kot znanstvena sodelavka na jezikovnem oddelku Balkanske komisije pri Avstrijski akademiji znanosti in umetnosti, nato pa pri Bizantinski komisiji in 1984 prevzela mesto univerzitetne učiteljice (lektorice) za slovensko literaturo na Inštitutu za slavistiko Univerze na Dunaju.

Njen znanstveni opus obsega šest samostojnih knjig, med njimi njen opus magnus Korespondenca Frana Miklošiča z južnimi Slovani. Na njeno vlogo je Avstrijski sklad za znanstveno proučevanje odobril in finansiral projekt enciklopedije slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, ki jo je skupaj s sinom Bojanom Ilijo Schnablom uredila in izdala. Napisala je 99 znanstvenih razprav, ki so izšle v slovenščini, francoščini, ruščini, srbohrvaščini, nemščini in ena v japonščini.

V tisku je objavila 22 razprav. Iz francoščine, srbohrvaščine in slovenščine je prevedla tri knjige in 128 člankov. Kot znanstvenica je predavala v Parizu, Rimu, v Atenah, Moskvi, Ljubljani in v Mariboru. Od leta 2006 dalje nastopa kot priča časa in predava na številnih avstrijskih srednjih šolah ter je bila povabljena tudi v Pariz in v Moskvo.

Izobrazila je generacije študentov slovenistike in mlajšim generacijam avstrijskih dijakov približala vedenje o usodi koroških Slovencev in sploh žrtev nacionalsocializma. Za njen trud pri ohranjanju spomina na temna obdobja polpretekle zgodovine je od avstrijske vlade prejela zlati znak za zasluge, piše v utemeljitvi nagrade.

Nagrada je poimenovana po Vincencu Rizziju (1816-1856), koroškemu literarnemu bojevniku za svobodo, ki je v predmarčni dobi širil liberalne ideje in se zavzemal za enakopravnost vseh narodov v habsburških deželah.