>> Neoblične dispozicije v stanovanjskih najemnih razmerjih
Obligacijski zakonik (OZ) v splošnem delu med drugim določa, da se za sklenitev pogodbe ne zahteva nikakršna oblika, razen če zakon drugače določa (prvi odstavek 51. člena OZ), in da zahteva zakona, da mora biti pogodba sklenjena v določeni obliki, velja tudi za vse njene poznejše spremembe ali dopolnitve (drugi odstavek 51. člena OZ). Stanovanjski zakon (SZ-1) za stanovanjsko najemno pogodbo predpisuje pisnost (četrti odstavek 84. člena SZ-1). Morebitne sankcije za kršitev te predpisane obličnosti SZ-1 ne predpisuje.



V celoti gledano SZ-1 materijo stanovanjskega najema sicer ureja specialneje od OZ, vendar učinke zahteve SZ-1 po pisnosti pogodbe ureja OZ, in ne SZ-1. Gre za primer, ki dobro ponazori, zakaj je treba specialnost ugotavljati v odnosu med posameznimi določbami primerjanih zakonov, in ne med zakoni v celoti.

 

 

>> Nadaljevanje članka

 

>> Hišna preiskava brez navzočnosti imetnika stanovanja
Izpodbijano določbo druge povedi prvega odstavka 216. člena > Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki določa, da če tisti, čigar stanovanje ali prostor se preiskuje, ali njegov zastopnik ni dosegljiv, mu sodišče postavi pooblaščenca po uradni dolžnosti izmed odvetnikov, hišno preiskavo pa opravi preiskovalni sodnik, je v povezavi z ostalimi določbami ZKP mogoče ustavnoskladno razlagati tako, da so spoštovane zahteve, ki izhajajo iz tretjega odstavka 36. člena > Ustave Republike Slovenije (URS). Zato ta določba ni v neskladju z URS, je presodilo Ustavno sodišče v delni odločbi v zadevi U-I-144/19 z dne 17. februarja 2022. Odločitev o njeni ustavnosti je zahtevala skupina poslancev Državnega zbora.

>> Napotitev delavcev in sorazmernost nacionalne zakonodaje
Sodišče EU je zadevi C-205/20 odločilo, da lahko nacionalno sodišče uporabi nacionalno ureditev kazni, ki je v nasprotju z Direktivo o napotitvi delavcev, če zagotovi sorazmernost kazni.

>> Kaj prinaša novela zakona o dohodnini?
Državni zbor je 11. marca 2022 sprejel novelo zakona o dohodnini (ZDoh-2Z), ki med drugim prinaša dvig splošne davčne olajšave in s tem davčno razbremenitev plač. Višja olajšava bo veljala od 1. januarja letos, torej bo upoštevana že pri obračunu marčevske plače, prihodnje leto pa bo pri obračunu dohodnine narejen še poračun za januarsko in februarsko plačo.

>> Zakon o varstvu okolja sprejet, tudi s kavcijo za plastenke in pločevinke

>> DZ potrdil pet zakonov s področja kmetijstva, gozdarstva, lovstva in ribištva

>> V novem svežnju ukrepov za digitalizacijo predvidene tudi elektronske volitve

>> Obveznosti bank glede posojil v švicarskih frankih ustavljene zaradi zadržanja zakona

>> Diskriminacija na podlagi državljanstva pri bančnih storitvah

>> Obveznosti delodajalca glede varnosti delavcev

>> MVK podprl le eno od dveh kandidatk za vrhovni sodnici

>> Rusija uradno izključena iz Sveta Evrope

>> EU s četrtim svežnjem sankcij tudi nad rusko elito

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

>> Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti (ZSDV)
Zakon, ki je začel veljati 12. marca, omogoča pridobivanje digitalnih veščin s pomočjo tečajev, ki se bodo subvencionirali prek javnih razpisov in bodo namenjeni mladim in starejšim od 55 let. Zakon uvaja digitalne bone v višini 150 evrov za nakup računalniške opreme, ki jih bodo letos prejeli osnovnošolci v zadnji triadi, vsi dijaki in študenti. Do njih bodo upravičeni tudi starejši od 55 let, ki se bodo udeležili subvencioniranih tečajev. Upravičenci bodo lahko koristili bone za nakup nove ali rabljene računalniške opreme. Bone bo prav tako mogoče združevati znotraj družin.

>> Uredba o določitvi cen določenih naftnih derivatov
Uredba, ki je bila sprejeta na podlagi Zakona o kontroli cen (ZKC) in Uredbe o listi blaga in storitev, za katere se uporabljajo ukrepi kontrole cen, določa najvišjo dovoljeno drobnoprodajno ceno naftnih derivatov, in sicer za 95-oktanski neosvinčeni motorni bencin (NMB 95) ta znaša 1,503 evra na liter in za dizelsko gorivo (dizel) 1,541 evra na liter. Uredba velja od 15. marca do 13. aprila 2022.

>> Deklaracija o trenutnih razmerah v Ukrajini (DeTRUK)

>> Uredba o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije v povezavi z razmerami v Ukrajini in izvajanju uredb (EU) v zvezi s temi omejevalnimi ukrepi

>> Sklep o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine

>> Spremembe in dopolnitve Pravilnika o zaščiti podatkov policije - primerjalnik spremenjenega besedila

>> Sklep o deficitarnih področjih in podpodročjih sodnega izvedenstva in deficitarnih jezikih sodnega tolmačenja

>> Odredba o seznamu držav iz 8.a, 24., 25., 30., 67.i in 70. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb

>> Odredba o višini prispevkov za osebno dopolnilno delo

>> Pregled vseh veljavnih protikoronskih odlokov in drugih predpisov

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 33 do 36

 

Vsekakor je odločitev Ustavnega sodišča Avstrije zanimiva, še posebej če pogledamo, da je dikcija ustrezne kazenskopravne določbe praktično identična z našo. Zanimive so tudi posledične zakonodajne rešitve. Pri celotni stvari je presenetljivo to, da je država z izrazito katoliško tradicijo, ki ima močne zadržke do samomora, sprejela takšno odločitev. Na okoliščino strukture verskih prepričanj se sicer Ustavno sodišče Avstrije izrecno sklicuje (točka 94. obrazložitve), hkrati pa ugotavlja, da je tudi pri verujočih mogoče opaziti močno nagibanje k rešitvi vprašanja, ali omogočiti pomoč pri samomoru. Za ustavno sodišče je bilo ključno razumevanje pravice posameznika do svobodne izbire, ki po mnenju sodnikov zajema tudi pravico do dostojne smrti, prav tako pa tudi pravico, da si pri tem posameznik priskrbi ustrezno pomoč. Zakonodajalec, tako ustavno sodišče, pa mora ta izhodišča upoštevati.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne!

 

Jože Ilc:
Novi Zakon o nepravdnem postopku

Boštjan Rejc:
Pogoj PCT in dolgi covid slovenskega sodstva

Jure Jakšič, Boštjan Mumelj:
Nova ureditev izvensodne odpovedi stanovanjskih najemnih pogodb v luči prepovedi retroaktivnosti

Marjan Kos:
O čem govorimo, ko govorimo o pozitivnih obveznostih države zaščititi življenje v kontekstu covida-19?

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito
Če se sodišče prve stopnje pri ugotavljanju pravilnega dejanskega stanja po opravljeni glavni obravnavi zgolj opre na dejstva in dokaze, ki jih je ugotavljala in izvedla že tožena stranka, ter svojo odločitev utemelji na njihovi drugačni presoji, potem je predmet pritožbenega preizkusa Vrhovnega sodišča zgolj to, ali je opravljena presoja logična, konsistentna in dovolj prepričljiva, da odločitve sodišča prve stopnje ni mogoče šteti za arbitrarno.

 

 

>> Največja zbirka sodne prakse - že več kot 217.000 judikatov slovenskih sodišč

 

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
19. marec 2022		Zakon o nadzoru državne meje (ZNDM-2)
28. marec 2022		Zakon o osebni izkaznici (ZOIzk-1)
1. april 2022		Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
1. april 2022		Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1)
4. april 2022		Zakon o katastru nepremičnin (ZKN)
1. junij 2022		Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3)
1. junij 2022		Gradbeni zakon (GZ-1)
8. julij 2022		Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO-2)
1. september 2022		Zakon o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (ZJSRS)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping.

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.