>> Katere ukrepe prinaša že sprejeti peti protkoronski paket?
Državni zbor je 15. oktobra sprejel Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP) oz. peti protikoronski paket (PKP5), za katerega smo še pred objavo v Uradnem listu pripravili podrobne obrazložitve vseh 134 členov. PKP5 zajema ukrepe na področju zdravstva, dela, socialnega varstva, gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, izvrševanja kazenskih sankcij in pravosodja, kmetijstva, gospodarstva in prehrane ter infrastrukture.

PKP5 podaljšuje interventni ukrep subvencioniranja čakanja na delu doma do konca leta za vse panoge, ki izkazujejo upad prihodkov za vsaj 20 odstotkov glede na leto 2019 (obrazložitev 68. člena PKP5). Podaljšuje se tudi možnost povračila nadomestila plače, ki jih je delodajalec izplačal zaradi odsotnosti z dela zaradi odrejene karantene (obrazložitev 57. člena PKP5). Delodajalce se dodatno razbremenjuje tudi s povračilom nadomestila plače zaradi odsotnosti z dela zaradi varstva otroka, ki je v karanteni.



PKP5 pristojnost za vodenje prekrškovnega postopka in izrekanje glob po Zakonu o nalezljivih boleznih (ZNB) podeljuje tudi policiji in občinskemu redarstvu, kar naj bi razbremenilo zdravstveno inšpekcijo (obrazložitev 17. člena PKP5).

Na področju izvrševanja kazenskih sankcij zakon ureja možnost prekinitve prestajanja kazni zapora obsojencu, če je to potrebno zaradi preprečitve širjenja novega koronavirusa in če ne obstajajo varnostni zadržki (obrazložitev 27. člena PKP5). Direktor zavoda za prestajanje kazni zapora pa lahko z namenom preprečitve širjenja epidemije predčasno odpusti obsojenca največ šest mesecev pred iztekom kazni, torej tri mesece prej kot po veljavni zakonodaji (obrazložitev 28. člena PKP5).

>> Poslovanje sodišč v času razglašene epidemije
Predsednik Vrhovnega sodišča je izdal Odredbo o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije, ki je začela veljati 20. oktobra. Odredba določa poslovanje sodišč v skladu z omejitvami, kot izhajajo iz strokovnih priporočil NIJZ. Ob vstopu v sodne stavbe se bo tako izvajalo merjenje telesne temperature, razen v nujnih zadevah se vloge vlagajo le po pošti ali preko portala eSodstvo, za komunikacijo s sodiščem se uporabljajo objavljeni elektronski naslovi in telefonske številke, osebno pa se je mogoče na sodišču brez vabila zglasiti le ob predhodni najavi. Naroki, seje in zaslišanja se lahko, kadar so za to izpolnjeni tehnični pogoji, izvajajo videokonferenčno. Sodniki pa imajo tudi možnost začasno omejiti javnost celotne javne obravnave ali njenega dela.

>> Omejitev gibanja med 6. in 21. uro
Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2, ki je začel veljati 20. oktobra, zaradi zajezitve in obvladanja nalezljive bolezni COVID-19 začasno omejuje oziroma prepoveduje zbiranje ljudi. Omejeno je prehajanje med statističnimi regijami, razen za izjeme iz 4. člena, prepovedano je gibanje ljudi med 21.00 in 6.00, razen v primeru odpravljanja neposredne nevarnosti za zdravje, življenje in premoženje, prihoda na delo in odhoda z dela, izvajanja nujnih delovnih nalog ter dostopa in nudenja storitev za nujne primere. Prepovedano je zbiranje več kot šest ljudi, prepovedane so vse prireditve, shodi, poroke in verski obredi. Izvajanje Odloka nadzorujejo pristojne inšpekcijske službe in Policija. Z dnem uveljavitve Odloka pa sta prenehala veljati Odlok o začasni splošni omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi in Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi.

>> Obvezna uporaba mask na odprtih javnih krajih
16. oktobra so začele veljati dopolnitve > Odloka o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2, ki v t.i. rdečih statističnih regijah določajo obvezno uporabo zaščitne maske tudi na odprtih javnih prostorih in v osebnih vozilih, razen če je v vozilu ena oseba ali več članov istega gospodinjstva.

>> Nove omejitve ponujanja in prodajanja blaga in storitev
Spremembe > Odloka o omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, ki so začele veljati 16. oktobra, omejujejo število oseb v zaprtih javnih prostorih, v katerih se izvaja dejavnost ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, na 20 kvadratnih metrov na posamezno stranko, v t.i. rdečih regijah pa je prepovedano ponujanje storitev v fitnes centrih in strežba jedi in pijač v gostinskih obratih. Spremembe Odloka, ki so začele veljati 22. oktobra prepovedujejo ponujanje storitev v kinematografih in kulturnih ustanovah, razen v galerijah, muzejih, arhivih in knjižnicah, v regijah, kjer je še dovoljeno opravljanje gostinske dejavnosti, pa je to dovoljeno do 21.00 in ne več do 22.30 (primerjalnik 3.a člena). Z zadnjo spremembo je še določeno, da če je poslovni prostor manjši od 20 kvadratnih metrov, se lahko v njem naenkrat nahaja le ena stranka, ne velja pa več omejitev ene stranke v frizerskih in kozmetičnih salonih, ampak tudi za te dejavnosti velja splošna omejitev glede na velikost poslovnega prostora.

>> Odmera davka od nenapovedanih dohodkov v neskladju z ustavo
17. oktobra je začela veljati odločba Ustavnega sodišča, ki razveljavlja četrti odstavek 68.a člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), kolikor ta določa obdavčitev nenapovedanih dohodkov po davčni stopnji, ki presega davčno stopnjo, določeno v petem odstavku 68. člena ZDavp-2. Poleg tega razveljavlja tretji odstavek 68.a člena ZDavp-2, kolikor se na njegovi podlagi lahko obdavčijo tudi nenapovedani dohodki, ki izvirajo iz obdobij pred 1. januarjem 2009.

>> Cena strokovnega izpita iz upravnega postopka
16. oktobra je začel veljati Odlok o ceni strokovnega izpita iz upravnega postopka in plačilu za delo v izpitni komisiji, ki določa ceno strokovnega izpita v višini 117 eurov, izvajalci izpita pa ne morejo določiti nižje ali višje cene.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 142 - 150

 

>> Pobuda za presojo ustavnosti omejevalnega vladnega odloka
Pravnik Andraž Teršek in odvetnik Damijan Pavlin v pobudi za presojo ustavnosti vladnega odloka, ki sta jo v torek naslovila na ustavno sodišče, trdita, da lahko država prepove gibanje po državi in določi policijsko uro le, če razglasi izredno stanje. Ocenjujeta, da je isti legitimni cilj, to je preprečevanje, omejitev in zajezitev širjenja nalezljive bolezni, mogoče doseči z milejšimi ukrepi.

>> Erbežnik brez zadostne podpore v DZ
Kandidat za ustavnega sodnika Anže Erbežnik in kandidatka za viceguvernerko Banke Slovenije Arjana Brezigar Masten na glasovanju v DZ nepričakovano nista prejela zadostne podpore. Po tajnem glasovanju je Erbežnik v izjavi za medije opozoril, da je v postopku kandidature doživel kar nekaj osebne diskreditacije in mu je žal, da postopki za imenovanje funkcionarjev v Sloveniji postajajo takšni.

>> Naposled sprejeta novela zakona o preprečevanju korupcije
DZ je po več letih političnih in strokovnih razprav o nujnosti sprememb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki je podlaga za delovanje KPK, včeraj sprejel novelo ZIntPK. Z novelo se med drugim krepi preventivna in nadzorna vloga KPK ter jasno razmejuje pristojnosti za pregon kaznivih dejanj korupcije med KPK na eni ter policijo in tožilstvom na drugi strani. Na KPK so opozorili, da v skladu z dodatnimi pristojnostmi potrebujejo tudi dodatna sredstva. V Transparency International (TI) Slovenia pozdravljajo sprejem novele, a opozarjajo, da je to le prvi korak k celoviti prenovi protikorupcijskega okvirja.

>> Sprememba zakona o starševskem varstvu
DZ je sprejel spremembo zakona o starševskem varstvu, s katero se staršu s krajšim delovnim časom zaradi skrbi za otroka plača prispevek za socialno varnost do polne delovne obveznosti od sorazmernega dela njegove povprečne mesečne bruto plače, ne več le od sorazmernega dela minimalne plače.

>> Pomisleki na rešitve iz predloga novele o tujcih
Na ministrstvu za pravosodje imajo nekatere pomisleke glede predloga novele zakona o tujcih, in sicer opozarjajo na določbo, ki predvideva, da mora tujec zapustiti državo kljub vloženi pritožbi zoper zavrženje prošnje za mednarodno zaščito.

>> Ureditev volilnega spora
Ministrstvo za javno upravo je v medresorsko usklajevanje poslalo predlog novele zakona o lokalnih volitvah, v katerem poleg sistematične in celovite ureditve volilnega spora predlagajo, da bi morali biti predsedniki občinskih volilnih komisij imenovani izmed sodnikov, ki opravljajo sodniško službo.

>> Primer uboja v Črničah v ponovno sojenje
Višje sodišče v Kopru je odločilo, da bodo Draganu Kukanji zaradi uboja 91-letne mame in nasilja v družini ponovno sodili. Novogoriško okrožno sodišče ga je spomladi obsodilo na 12 let zaporne kazni, koprski višji sodniki so del sodbe razveljavili in jo vrnili v ponovno sojenje

>> Tožilstvo zavrglo ovadbo komisije DZ
Tožilec Specializiranega državnega tožilstva Ivan Pridigar je zavrgel ovadbo preiskovalne komisije DZ, ki je leta 2018 ovadila bančnike NLB zaradi spornih poslov švicarske članice skupine NLB, s katerimi naj bi banko oškodovali za 400 milijonov evrov. Navedbe v ovadbi po mnenju tožilca niso bile potrjene.

>> Primer Novič še ni zastaral
Sodni senat ljubljanskega okrožnega sodišča pod vodstvom Sinje Božičnik je v petek odločil, da kazenski postopek zoper Milka Noviča zaradi obtožb umora Janka Jamnika še ni zastaral. Božičnikova je pojasnila, da je interventni zakon, ki je veljal od konca marca do junija, zadržal tek zastaralnih rokov.

>> Pritožba na ustavitev ponovnega kazenskega postopka v zadevi Rupnik
Pristojna tožilka je vložila pritožbo na sklep ljubljanskega okrožnega sodišča, ki je ustavilo ponovni kazenski postopek zoper domobranskega generala Leona Rupnika. Ljubljansko okrožno sodišče je sicer sojenje ustavilo, ker je Rupnik že pokojen, sodišče pa bi sojenje postavilo v absurdni položaj.

>> Direktorja NPU se lahko razreši po drugi pravni podlagi
Z upravnega sodišča so sporočili, da so v tožbi Darka Muženiča proti policiji presodili, da direktorja NPU ni mogoče razrešiti na podlagi petega odstavka 83. člena zakona o javnih uslužbencih. To pa ne pomeni, da direktorju NPU položaj ne more predčasno prenehati, ampak lahko generalni direktor policije to stori na kakšni drugi zakonski podlagi.

>> Potrdila za delavca, ki bi moral v karanteno
Pristojna ministrstva in službe usklajujejo protokol za primere, ko delavec zaradi stika z okuženo osebo ne more opravljati svojega dela, odločbe o karanteni pa zaradi preobremenjenosti NIJZ ne dobi več. Delodajalci bodo lahko predvidoma povračilo nadomestila plače za takšne delavce uveljavljali s potrdilom, ki ga bo izdala medicina dela.

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

>> Sankcije za kršitelje človekovih pravic po svetu
Komisija predlaga evropski sistem sankcij za kršitelje človekovih pravic po svetu po vzoru ameriškega zakona Magnicki, ki bi omogočil več prožnosti pri kaznovanju posameznikov z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja na ozemlje unije.

>> Postopek zaradi zlatih potnih listov
Evropska komisija je sprožila pravni postopek proti Cipru in Malti zaradi prodaje državljanstva EU v okviru programov državljanstva za vlagatelje, poznanih tudi pod imenom zlati potni listi.

>> Strožja pravila za tehnološke velikane
Evropski parlament je v torek Evropski komisiji dal močno podporo, da pripravi nova pravila proti tehnološkim velikanom, kot so Google, Amazon ali Facebook, ki bi lahko bila ena najstrožjih.

>> Koronavirus, zeleni prehod, digitalna preobrazba
Evropska komisija je sprejela delovni načrt za prihodnje leto, ki bo osredotočen na spoprijemanje s pandemijo novega koronavirusa ter na nadaljnje izvajanje dveh ključnih prioritet EU: zelenega prehoda in digitalne preobrazbe.

>> Izdane prve socialne obveznice EU Sure
Evropska komisija je izdala prvo socialno obveznico v okviru instrumenta EU Sure za pomoč pri zaščiti in ohranjanju delovnih mest. Na ta način je pridobila 17 milijard evrov. Zanimanje vlagateljev je bilo izredno veliko.

>> Pogojevanje evropskih sredstev z vladavino prava
Skoraj 80 odstotkov vprašanih Slovencev in Evropejcev podpira pogojevanje prejemanja evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava, je pokazala javnomnenjska raziskava, ki jo je objavil Evropski parlament.

 

 

>> Veljavna zakonodaja EU in sodna praksa Sodišča EU

 

Ob sprejemu odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-83/20, s katero je večina petih sodnikov in sodnice pritrdila ustavnosti ukrepov Vlade RS med uradno pandemijo novega koronavirusa, so dve sodnici in dva sodnika v svojih ločenih mnenjih med drugim zapisali, da bi US moralo v presojo ustavnosti ukrepov vključiti tudi presojo ustavnosti določb Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB).

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

dr. Vesna Rijavec:
Čezmejno dedovanje - glavni poudarki za odvetnike

dr. Igor Areh:
Izvedenci brez standardov so kot sodišča brez zakonov (1.)

Timon Hren:
Opustitev pomoči

Petja Plauštajner:
Reševanje sporov v času epidemije

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Poznate vse uporabnosti IUS-INFO dokumentov
Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), ki je bil objavljen leta 2006, je doživel že 31 vplivov na besedilo in vse te spremembe, dopolnitve ter razveljavitve so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZDavP-2.

V časovni lestvici je vseh 32 različic besedila, kot se je spreminjalo od prve objave zakona. Kako se je pa spreminjalo besedilo vsakega posameznega člena, lahko spremljate v primerjalniku členov, ki primerja in barvno označi razlike v besedilu pred in po spremembi (npr. 63. člen ZDavP-2 o vložitvi davčne napovedi na podlagi samoprijave). Primerjate pa lahko tudi celotni različici besedila ali pa besedili, ki vključujeta samo spremenjene člene.

V zakonodajni sledi lahko spremljate vse stopnje priprav in sprejemanja vplivov na zakon.

ZDavP-2 je vsebinsko povezan s 460 strokovnimi članki in več kot 2.400 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno) in 30 odločbami državne revizijske komisije. Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih, na katere se navezujejo.

Ob vsakem členu je tudi možnost dodajanja opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo.

>> Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
24. oktober 2020		Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1)
24. oktober 2020		Zakon o nadzoru državne meje (ZNDM-2)
24. oktober 2020		Zakon o trgovini (ZT-1)
24. oktober 2020		Zakon o državnem tožilstvu (ZDT-1)
24. oktober 2020		Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
24. oktober 2020		Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin (ZUPPJS2021)
24. oktober 2020		Zakon o obrambi (ZObr)
24. oktober 2020		Zakon o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (ZJSRS)
29. oktober 2020		Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB)
1. november 2020		Zakon o voznikih (ZVoz-1)
1. januar 2021		Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
1. januar 2021		Zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe Republike Slovenije v kulturi (ZZSDNPK)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.