>> Omejitev prehajanja med regijami
Vlada je v sredo sprejela nove omejevalne ukrepe, in sicer bo od petka v regijah, ki se uvrščajo na rdeči seznam, začasno prepovedano vsakršno zbiranje več kot 10 oseb, omejene bodo storitvene dejavnosti in nekatere športne aktivnosti. Omejeno bo tudi prehajanje med regijami, nošenje zaščitnih mask pa bo obvezno tudi na prostem, razen ob predpisanih izjemah. Glede prehajanja med regijami, ki so na rdečem seznamu, bodo v odloku določene izjeme, ki bodo enake, kot so bile spomladi pri prehodih med občinami. Služba bo izjema, prav tako nujne storitve, ki so potrebne za normalno življenje. Na rdečem seznamu so Osrednjeslovenska, Gorenjska, Koroška, Zasavska, Posavska, Savinjska in Jugovzhodna Slovenija.

Od ponedeljka se bodo učenci od 5. razreda in srednješolci po celotni državi spet šolali na daljavo. Visokošolskim zavodom in univerzam pa so že priporočili, naj na ta način organizirajo čim več pedagoškega procesa.



Katere omejitve so še na seznamu nabora vladnih ukrepov glede na dosežene parametre.

12. oktobra je začela veljati sprememba > odloka (novi prilogi), po kateri na zelenem seznamu držav oz. regij ni več nobene države EU oz. schengenskega območja.

Predlog petega protikoronskega zakona, ki podaljšuje nekatere dosedanje ukrepe in prinaša tudi nove, je pripravljen za sprejem na današnji seji DZ. Vlada je doslej pripravila že za blizu sedem milijard evrov ukrepov.

>> JUBILEJNI 20. IZBOR
Tudi v letošnjem, že 20. izboru 10 najvplivnejših pravnikov vas prijazno vabimo, da nam sporočite svoje predloge imen uveljavljenih slovenskih pravnic in pravnikov. Dvajset največkrat predlaganih se bo uvrstilo v nadaljevanje izbora.



Izbor, ki ga že tradicionalno organiziramo na portalu IUS-INFO z namenom, da poudarimo pomen in vpliv pravne stroke na družbeno dogajanje v Sloveniji, bomo tudi letos sklenili z medijsko odmevno okroglo mizo, na katero bomo povabili vseh deset najvplivnejših pravnic in pravnikov, ki jih boste izbrali.

 

 

>> Podajanje predlogov do 27. oktobra do 12. ure

 

>> Potrjena večja vloga vodje državnega tožilstva
24. oktobra bodo začele veljati spremembe in dopolnitve > Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1), ki so bile sprejete z namenom dodatne okrepitve vloge vodje državnega tožilstva pri zagotavljanju učinkovitosti in enotnosti pregona. V primeru hujših kaznivih dejanj bo dal tožilec pred odločitvijo o zavrženju ovadbe osnutek akta na vpogled vodji tožilstva (primerjalnik spremenjenega besedila 169. člena). To bo glede na novelo storil v primeru kaznivih dejanj, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora več kot tri leta, če bo razlog za zavrženje, da naznanjeno kaznivo dejanje ni kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti ali če ni podan utemeljen sum, da je osumljenec storil naznanjeno kaznivo dejanje. V primerih kaznivih dejanj, za katera je predpisana več kot osemletna zaporna kazen, pa se bo vodja tožilstva o razlogih za zavrženje posvetoval še z dvema državnima tožilcema. Novela med drugim tudi usklajuje slovenski pravni red z evropsko uredbo o Agenciji za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) in odpravlja nepravilnosti, ki jih je pri izvajanju in evidentiranju pripravljenosti in dežurstva državnega tožilstva ugotovilo računsko sodišče. Za izvajanje Uredbe 2017/1939 novela ureja tudi kandidacijski postopek in pogoje za uvrstitev na listo kandidatov za imenovanje evropskega tožilca in evropskih delegiranih tožilcev v Evropskem javnem tožilstvu, njihovo število, pristojnosti, položaj in pravice (8.a oddelek).

>> Katere trgovine bodo lahko odprte ob nedeljah?
Na podlagi dopolnitev > Zakona o trgovini (ZT-1), ki bodo začele veljati 24. oktobra, trgovci ob nedeljah in z zakonom določenih prostih dneh ne bodo več smeli določiti obratovalnega časa prodajaln. Izjeme so prodajalne s prodajno površino do 200 kvadratnih metrov na bencinskih servisih, mejnih prehodih, pristaniščih, letališčih, železniških in avtobusnih postajah ter v bolnišnicah. Prav tako bodo lahko ob nedeljah in dela prostih dneh odprte preostale manjše prodajalne s površino do 200 kvadratnih metrov, če bodo delo v njih opravljali nosilci trgovinske dejavnosti oz. njihovi zastopniki, lahko pa tudi dijaki, študenti in upokojenci.

>> Enakost pravic glede na vplačane prispevke
Dopolnitve > Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki bodo začele veljati 24. oktobra, uporabljati pa se bodo začele 1. januarja 2021, med drugim izenačujejo obseg pravic nekdanjih zavarovancev iz kmetijske dejavnosti glede na višino vplačanih prispevkov in ne glede na administrativno kategorijo zavezanca. Uživalci pokojnine, ki so tako upravičeni do višje pokojnine, lahko zahtevajo novo odmero.

>> Nadomestilo preživnine tudi za polnoletne otroke
Novela > Zakona o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (ZJSRS), ki bo začela veljati 24. oktobra, določa, da lahko pravico do nadomestila preživnine uveljavlja tudi otrok, starejši od 18 let. Pravica do izplačila nadomestila preživnine traja, dokler traja preživninska obveznost, če upravičenec ni v delovnem razmerju.

>> Ureditev položaja vojakov po 45. letu
Novela > Zakona o obrambi (ZObr), ki bo začela veljati 24. oktobra, naj bi zagotovila socialno varnost vojakov tudi po 45. letu starosti. Tisti, ki zasedajo deficitarne formacije ali so posebni specialisti, bodo lahko svoje delo opravljali še naprej. Za vse ostale pa novela predvideva, da se bodo lahko prezaposlili v druge državne organe in s seboj prenesli tudi plačne razrede.

>> Omejevanje vaških straž
24. oktobra bodo začele veljati dopolnitve > Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), ki prepovedujejo nošnjo dekorativnega orožja oz. imitacije orožja, maskirnih oblačil in uniform na način, ki vzbuja videz izvajanja nalog uradnih in vojaških oseb. Za prekrške so predvidene globe od 500 do 2.500 evrov, poleg tega pa so določene tudi izjeme, npr. kadar se omenjeni predmeti uporabljajo kot rekviziti za film, televizijo, gledališke predstave ipd.

>> Nadzor državne meje in prepovedana ravnanja
Dopolnitve > Zakona o nadzoru državne meje (ZNDM-2), ki bodo začele veljati 24. oktobra, prepovedujejo vsakršno ravnanje posameznikov ali skupin, ki se z namenom nadzora državne meje izvaja na način, ki je enak ali podoben oblikam opravljanja policijskih nalog pri izvajanju nadzora državne meje, ali ki ovira policijo pri izvajanju nadzora. Za takšna ravnanja je predvidena globa v višini najmanj 1.000 evrov.

>> Vpis omejitve v vozniško dovoljenje
1. novembra bodo začele veljati spremembe > Zakona o voznikih (ZVoz-1), ki določajo, da se osebi, ki opravi praktičen del vozniškega izpita na motornem vozilu z avtomatskim menjalnikom kategorije BE, C1, C1E, C, CE, D1, D1E, D ali DE (pred spremembo le kategorije C, CE, D ali DE), vpis omejitve v vozniško dovoljenje ne izvede, če oseba že ima vozniško dovoljenje, pridobljeno na podlagi opravljenega praktičnega dela vozniškega izpita z motornim vozilom z ročnim menjalnikom kategorije B, BE, C1, C1E, C, CE, D1, D1E, D ali DE.

>> Izredna uskladitev pokojnin
24. oktobra bo začela veljati sprememba > Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin (ZUPPJS2021), ki določa izredno uskladitev pokojnin v decembru 2020 v višini 2 odstotkov.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 138 - 141

 

>> Razveljavljena 70-odstotna obdavčitev neprijavljenega premoženja
Ustavno sodišče je razveljavilo konec leta 2013 sprejeto novelo (ZDavP-2G) > Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) v delu, ki določa 70-odstotno obdavčitev ugotovljenega neprijavljenega premoženja fizičnih oseb. Ta ne sme biti višja od tiste, ki jo dokaže davčni zavezanec.

>> Erbežnik predstavil svoje poglede
Po mnenju kandidata za ustavnega sodnika Anžeta Erbežnika je pomembno, da ustavno sodišče ni zgolj še ena dodatna stopnja rednega sodstva, temveč je neke vrste "antisodišče" v smislu, da pokaže občutljivost, ki je redno sodstvo ni pokazalo.

>> Predstavniki treh vej oblasti predvsem o odnosu do sodstva
Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je opozoril na vse prevečkrat izražen neprimeren odnos izvršilne do sodne veje oblasti. "Ali res ni mogoče poiskati drugih vzvodov za komunikacijo kot pa javno etiketiranje in omalovaževanje sodnikov in s tem sodne veje oblasti?" je zanimalo Florjančiča. Premier Janez Janša pa je med drugim poudaril, da si je ugled treba zaslužiti in da ob ločenosti vej oblasti "verjetno ni prepovedano izrekati kritike", sicer, kot je dejal, ne ve, kako lahko sploh govorimo o demokraciji.

>> Prenos pristojnosti za imenovanje sodnikov
Predsednik republike Borut Pahor je na pogovor sprejel predsednika Sodnega sveta Erika Kerševana. Gost ga je seznanil s pobudo sveta za spremembo ustave in zakona o sodniški službi, po kateri bi pristojnost za imenovanje sodnikov prenesli z DZ.

>> Zadeva Novič
Obramba Milka Noviča, obtoženega umora nekdanjega direktorja kemijskega inštituta Janka Jamnika, je na Okrožno sodišče v Ljubljani vložila predlog za zastaranje pregona. Prepričana je, da je zadeva zoper Noviča zastarala v nedeljo, odločitev sodišča pa pričakuje do petka, ko naj bi nadaljevali z glavno obravnavo v že tretjem sojenju.

>> Za pravosodno ministrstvo izrazito naložbeno obdobje
Ministrstvo za pravosodje bo po predlogu sprememb proračuna v letu 2021 dobilo 97,5 milijona evrov oz. 4,5 milijona več, kot je bilo predvideno. V letu 2022 bo dobilo 120 milijonov evrov, kar je še dodatnih 22,5 milijona evrov več kot v letu 2021.

>> Vlada potrdila predlog o združitvi regulatorjev
Vlada je včeraj potrdila predlog zakona, s katerim bi osem regulatorskih agencij združili v dve - Javno agencijo RS za trg, varnost prometa in potrošnike ter Javno agencijo RS za finančne trge. Za razliko od osnutka, ki je v medije prišel pred dnevi, je v sprejetem predlogu predvideno, da člane sveta in uprave obeh organov imenuje DZ.

>> Nove poteze glede izbrisov v bankah
Banka Slovenije je za iskanje rešitve, s katero bi se zagotovilo sodno varstvo po izbrisih v bankah, aktivirala skupino pravnih strokovnjakov. Medtem je vložila zahtevo za presojo ustavnosti možnosti pregleda nadzorstvene funkcije Banke Slovenije s strani računskega sodišča.

>> Predlog za takojšnja ustna odrejanja karanten
NIJZ je v preteklem tednu dal predlog za 5731 odreditev karanten, so pojasnili. A so na ministrstvu za zdravje, ki podpišejo odreditev karantene, tako obremenjeni, da prihaja do zaostankov. To bi sicer lahko reševali z določbo v predlogu novega protikoronskega paketa, da se karantena na domu odredi ustno in je izvršljiva takoj. Na NIJZ so kritični do spremembe zakona o nalezljivih boleznih, po katerem bi epidemiološka služba morala pisati odločbe o karanteni. Poudarjajo, da ne bodo opravljali vloge uradne osebe, ki ljudem odreja omejevanje gibanja. Prizadevajo si za ohranitev trenutnega režima.

>> Objavljanje TAN kod
Ministrstvo za javno upravo je po pridobljenem pozitivnem mnenju informacijskega pooblaščenca začelo objavljati število izdanih t. i. TAN kod. Slednjo okuženim s koronavirusom izda Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ti pa si jo nato vnesejo v aplikacijo #OstaniZdrav na telefonu. Samo aplikacijo si je po zadnjih podatkih naložilo več kot 130.000 ljudi, kar je 10 odstotkov vseh uporabnikov telefonov.

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

Evropska komisija vsaj v nekaterih delih poglavja o vladavini prava v slovenski družbi izpostavlja že znane težave pri delovanju slovenske demokratične in pravne države. Poročilo denimo izpostavlja »nizko do povprečno« raven zaznane neodvisnosti sodstva v slovenski družbi. A v tem oddelku avtorji iz neznanih razlogov izpuščajo eno izmed poglavitnih težav slovenskega sodstva, in sicer šibko notranjo neodvisnost slovenske sodne veje oblasti. Poročilo popolnoma cenzurira pregon sodnikov oporečnikov, ki pogumno opozarjajo na pomanjkljivosti v slovenskem sodstvu in so žrtve vrste povračilnih dejanj. Po drugi strani poročilo upravičeno opozarja na sistematične težave pri objavi in dostopu do pravnomočnih sodb slovenskih sodišč.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

mag. Mladen Šebek:
Splošno sodišče EU: poleg slovenskih tudi hrvaški vinarji upravičeni do uporabe imena "teran"

dr. Andraž Rangus:
Razlikovanje v pravnem varstvu pravice do pokojnine v obveznem in v dodatnem pokojninskem zavarovanju?

dr. Jasna Zwitter Tehovnik, Domen Brus, Urša Brinovec:
Novi evropski pravni okvir listinjenja

Blaž Mrva, Lucija Strojan:
Uničevanje premoženja v mestu z grafiti

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Kakšen je namen pogoja pridobljene ločitvene pravice?
Zastavna pravica lahko nastane in obstaja samo na premoženju, ki obstaja v premoženjski sferi dolžnika ob nastanku zastavne pravice. V postopku prisilne poravnave mora biti izpolnjen dodatni pogoj, da je na premoženju pridobljena ločitvena pravica. Namen tega pogoja je, da ima upnik, ki ima terjatev zavarovano, boljši položaj kot navadni upnik. Če so bile zarubljene stvari prodane pred začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave, ni mogoče šteti, da je upnik tudi ob začetku te prisilne poravnave imel zavarovano terjatev. Nekoč zarubljenih in kasneje že prodanih stvari ni mogoče zaradi poplačila upnikove terjatve prodati še enkrat.

 

 

>> Največja zbirka sodne prakse - že več kot 201.500 judikatov slovenskih sodišč

 

>> Ali poznate vse uporabnosti IUS-INFO dokumentov?
Zakon o medijih (ZMed), ki je bil objavljen leta 2001, je doživel že 21 vplivov na besedilo. Vse te spremembe, dopolnitve ter razveljavitve so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZMed.

V časovni lestvici je vseh 22 različic besedila, kot se je spreminjalo od prve objave zakona. Kako se je pa spreminjalo besedilo vsakega posameznega člena, lahko spremljate v primerjalniku členov, ki primerja in barvno označi razlike v besedilu pred in po spremembi (npr. 9. člen Zmed o izdajatelju medija ter komentarjih javnosti). Primerjate pa lahko tudi celotni različici besedila ali pa besedili, ki vključujeta samo spremenjene člene.

V zakonodajni sledi lahko spremljate vse stopnje priprav in sprejemanja vplivov na zakon, med njimi je tudi predlog zadnje novele.

ZMed je vsebinsko povezan z več kot 140 strokovnimi članki in s 320 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno). Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih, na katere se navezujejo.

Ob vsakem členu je tudi možnost dodajanja opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo.

>> Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
24. oktober 2020		Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1)
24. oktober 2020		Zakon o nadzoru državne meje (ZNDM-2)
24. oktober 2020		Zakon o trgovini (ZT-1)
24. oktober 2020		Zakon o državnem tožilstvu (ZDT-1)
24. oktober 2020		Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
24. oktober 2020		Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin (ZUPPJS2021)
24. oktober 2020		Zakon o obrambi (ZObr)
24. oktober 2020		Zakon o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (ZJSRS)
1. november 2020		Zakon o voznikih (ZVoz-1)
1. januar 2021		Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
1. januar 2021		Zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe Republike Slovenije v kulturi (ZZSDNPK)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.