>> Aplikacija za sledenje stikov z okuženimi na poti do sprejema
Odbor DZ za delo je z manjšimi popravki potrdil predlog zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covida-19, ki daje pravno podlago za uvedbo aplikacije, katere namen je obveščanje o stikih z okuženimi z novim koronavirusom in osebami v karanteni. Uporaba aplikacije bo prostovoljna, razen za tiste v karanteni in potrjeno pozitivne. Zakonodajnopravna služba DZ meni, da predlagana zasnova mobilne aplikacije temelji na napačnem izhodišču, da ne gre za obdelavo osebnih podatkov in da aplikacija, kljub temu da je anonimna, temelji na obdelavi osebnih podatkov tistih oseb, za katere bo uporaba obvezna. V vladnem predlogu je predvidena globa od 200 do 600 evrov za vse s potrjeno okužbo ali odrejeno karanteno, ki si aplikacije ne bi namestili. Zaradi neskladja vladnega predloga slovenska aplikacija tako najverjetneje ne bi dobila dovoljenja Googla in Appla za uporabo njune tehnološke rešitve. Tudi Informacijski pooblaščenec in smernice EU izpostavljajo, da bi morala biti uporaba aplikacij za sledenje okuženim z novim koronavirusom prostovoljna. Inštitut za kriminologijo ljubljanske pravne fakultete je po pregledu predloga zakona opozoril, da predlagane rešitve niso pregledne in da posegajo v pravno varovane človekove pravice. V opoziciji pa v poglavju o mobilni aplikaciji vidijo zametke policijske države.

>> Sprememba pravne podlage delovanja sodišč med izrednimi dogodki
Vlada je sprejela predlog novele zakona o sodiščih. Predvidena je prilagoditev delovanja sodišč v primeru izrednega dogodka in postopnost v sprejemanju ukrepov. Obenem predlog predvideva čimbolj redno izvajanje sodne oblasti tudi v poletnem času, ko bi sodišča odločala o nujnih zadevah.

>> Vlada zaostruje ukrepe
Število dnevno potrjenih primerov okužb z novim koronavirusom v Sloveniji se že nekaj dni giblje v povprečju okoli 20, zaradi česar je vlada sprejela nove ukrepe za njihovo omejevanje. Tako je začasno prepovedala zbiranje več kot 10 ljudi, zbiranje do 50 oseb pa bo dovoljeno, če bo organizator vodil evidenco udeležencev.

>> Številne težave inšpektorjev pri preverjanju spoštovanja karantenskih odločb
Zdravstveni inšpektorat je v torek opravil 446 nadzorov spoštovanja izdanih karantenskih odločb. Ugotovil je šest kršitev, torej da osebe ni bilo na navedenem naslovu, sicer pa se inšpektorji tudi ob spremstvu policistov soočajo s številnimi težavami. Nekateri ne odprejo vrat, v 18 primerih je bil na karantenski odločbi navedeni naslov lažen.

>> Odločbe o karanteni neprekinjeno vročajo le na Obrežju
Včeraj je začel veljati spremenjen odlok, po katerem bodo na kontrolnih točkah Gruškovje, Obrežje, Metlika in Jelšane na meji s Hrvaško, Pince na meji z Madžarsko ter na letališču Jožeta Pučnika odločbe o karanteni vročali le še med 6. in 22. uro. Na Obrežju jih bodo vročali ves čas.

>> DZ ni prejel obvestila predsednika vlade o Hojsovem odstopu
DZ v poslovniškem roku ni prejel obvestila premierja Janeza Janše o odstopu notranjega ministra Aleša Hojsa, je potrdil predsednik DZ Igor Zorčič. V KPV za zdaj molčijo, Hojs pa je ob prihodu na vlado na vprašanje, ali ostaja minister, odgovoril, da je to v rokah predsednika vlade. Z njim o tem, kot pravi, ni govoril.

>> Višje sodišče zavrnilo pritožbo Setnikar Cankarjeve
Višje sodišče v Ljubljani je potrdilo sodbo okrožnega sodišča in zavrnilo pritožbo nekdanje ministrice za šolstvo Stanke Setnikar Cankar glede izplačila odškodnine zaradi objave podatkov o avtorskih honorarjih. Setnikar Cankarjeva je od države oziroma KPK zahtevala skoraj 31.000 evrov odškodnine in javno opravičilo.

>> Podpis dogovora o višjem regresu
Aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, s katerim zvišujejo letošnji regres za javne uslužbence do vključno 20. plačnega razreda, je podpisalo 26 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja od skupno 43.

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

>> Nastanitveni objekti in ogrožena območja
8. julija sta začeli veljati Odredba o začasnem ukrepu prepustitve nastanitvenih objektov zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 in Odredba o določitvi ogroženih območij zaradi nalezljive bolezni COVID-19. Prva določa način prepustitve nastanitvenih objektov za potrebe zagotavljanja namestitve v primeru izvajanja ukrepa osamitve (izolacije) oz. karantene, kadar se navedena ukrepa izvajata v posebej določenem prostoru. Druga omenjena Odredba pa določa ogrožena območja, na katera se lahko prenese COVID-19 in na katerih so možnosti za širjenje okužbe z navedeno boleznijo. 9. julija so začele veljati že prve spremembe in dopolnitve te Odredbe, ki so iz seznama ogroženih območij črtale varstveno delovne centre, ki opravljajo pomoč na domu družinam duševno in telesno prizadetih oseb, na seznam pa so dodale javne zdravstvene zavode, ki izvajajo zdravstveno dejavnost na primarni, sekundarni in terciarni ravni.

>> Začasni ukrepi na področju opravljanja zdravstvene dejavnosti
Nova Odredba o začasnih ukrepih na področju opravljanja zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja in preprečevanja širjenja nalezljive bolezni COVID-19, ki je začela veljati 7. julija, za izvajalce zdravstvene dejavnosti na vseh ravneh določa posebne pogoje za izvajanje zdravstvene obravnave z namenom obvladovanja in preprečevanja širjenja nalezljive bolezni COVID-19.

>> Oprostitve plačila najemnin
Pravilnik o izvajanju oprostitve ali delne oprostitve plačila najemnin zaradi omilitve posledic epidemije COVID-19, ki je začel veljati danes, ureja postopek in način odločanja ter zahtevano dokumentacijo za izvajanje enake obravnave upravičencev za oprostitev ali delno oprostitev plačila najemnine po Zakonu o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE).

>> Jesensko zasedanje Ustavnega sodišča
3. julija je bil objavljen Razpored dela Ustavnega sodišča za čas jesenskega zasedanja 2020, ki med drugim določa terminski program za jesensko zasedanje, sestavo senatov za preizkus ustavnih pritožb in pravila za dodelitev zadev sodnikom.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 93 - 96

 

Ni demokratično, če priložnostna večina volivcev na referendumu sprejme ali potrdi odločitev, ki manjšini odreka temeljne pravice ali svoboščine. Razen forme, zunanje fasade, ni ničesar pristno demokratičnega v tem, da država odgovornost za sprejemanje odločitev prelaga na pleča državljanov ali da uporablja referendume za razvnemanje političnih strasti in za politično razdeljevanje, polarizacijo volilnega telesa, za ustvarjanje sporov, konfliktov, sovraštva, nasprotij, boja … med različnimi družbenimi skupinami. In zelo malo demokratičnosti je v tem, da določene organizirane skupine ljudi uporabljajo referendume kot orodje za izsiljevanje njim všečnih odločitev od države. V tem primeru torej demokracija bodisi ostaja zgolj zapisana politična obljuba bodisi ne seže dlje od svojih formalnih vidikov ali pa je objekt zlorabe. Vsebina ravnanj in odločitev je tista, ki formalno deklarirano demokracijo naredi za pristno demokratično.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

dr. Verica Trstenjak:
Temeljne pravice v času koronakrize z vidika prava EU

dr. Miha Šepec:
So živali čuteča bitja tudi v kazenskem pravu?

mag. Primož Križnar:
O ustavni neskladnosti 149.č člena ZKP

Kristina Jan:
Pomanjkljivo upravljanje naravnih vrednot

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Kaznivo dejanje goljufije
Okrožno sodišče je obtoženko spoznalo za krivo storitve kaznivih dejanj goljufije po prvem odstavku 217. člena Kazenskega zakonika (KZ) in poslovne goljufije po prvem odstavku 234.a člena KZ. Višje sodišče v Mariboru je pritožbi obsojenkinih zagovornikov ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo ter obsojenko za kaznivo dejanje poslovne goljufije po 234.a členu KZ oprostilo. Vrhovno sodišče je s sodbo opr.št. I Ips 15894/2012 z dne 14. 5. 2020 zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri je obtoženka trdila, da bi moral opis dejanja v izreku sodbe vsebovati konkreten opis okoliščin, ki naj bi jih obsojenka lažno prikazovala ali prikrivala, kar pa v opisu ni navedeno. Vrhovno sodišče je obrazložilo, da je goljufiv obogatitveni namen obsojenke, torej njen namen pridobiti protipravno premoženjsko korist, v izreku konkretiziran z navedbo, da oškodovanki že od vsega začetka tega denarja ni imela namena vrniti in ga vse do danes ni vrnila. S tem je tudi goljufivi namen kot samostojni zakonski znak v opisu dejanja dovolj konkretno določen.

 

 

>> Največja zbirka sodne prakse - trenutno 198.582 judikatov slovenskih sodišč

 

>> Poznate vse uporabnosti IUS-INFO dokumentov?
Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot) je od leta 1998 doživel že 16 vplivov na besedilo in vse te spremembe, dopolnitve, zadržanja ter razveljavitve so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZVPot.

V časovni lestvici je tudi vseh 17 različic besedila, kot se je spreminjalo od prve objave zakona. Kako se je pa spreminjalo besedilo vsakega posameznega člena, lahko spremljate v primerjalniku členov, ki primerja in barvno označi razlike v besedilu pred in po spremembi (npr. primerjava besedila 57.a člena ZVPot o pogodbah o paketnih potovanjih in povezanih potovalnih aranžmajih). Primerjate pa lahko tudi celotni različici besedil ali pa besedili, ki vključujeta samo spremenjene člene.

Zakonodajna sled pa omogoča vpogled v vse objavljene dokumente, ki so prispevali k nastanku ali spremembi določenega predpisa, od prvih osnutkov na ministrstvih, preko vladnih predlogov, do vseh faz obravnave v DZ.

Besedilo ZVPot je vsebinsko povezano z več kot 310 strokovnimi članki, več kot 320 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno) ter tudi z odločitvami in mnenji Državne revizijske komisije. Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih, na katere se vsebinsko navezujejo.

Ob vsakem členu je tudi možnost dodajanja opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zasebni zaznamek za svojo uporabo.

>> Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
11. julij 2020		Kazenski zakonik (KZ-1)
11. julij 2020		Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1)
14. julij 2020		Zakon o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (ZDCOPMD)
14. julij 2020		Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP)
14. julij 2020		Zakon o motornih vozilih (ZMV-1)
14. julij 2020		Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD)
14. julij 2020		Zakon o zaščiti živali (ZZZiv)
1. januar 2021		Zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe Republike Slovenije v kulturi (ZZSDNPK)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.