>> Novela ZIL-1E s številnimi spremembami za imetnike pravic
Spremembe in dopolnitve > Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1), ki že veljajo, med drugim odpravljajo pogoj grafičnega prikaza znakov za registracijo znamke in razširjajo absolutne razloge za zavrnitev znamke. Imetnik znamke lahko po novem tretjim osebam prepove tudi uporabo znaka kot trgovskega imena ali firme, uporabo v zavajajočem ali primerjalnem oglaševanju, tranzit blaga in pripravljalna dejanja v zvezi s kršitvijo znamke. Novela ZIL-1E razširja obrambo neuporabe prejšnje znamke na postopke ugovora ter pravdne postopke za razveljavitve znamke zaradi neuporabe in glede kršitve znamke. Obstoj relativnih razlogov za zavrnitev in slaba vera ob prijavi znamke so bili prestavljeni med razloge za ugotovitev ničnost znamke, ki ima ex tunc učinek.

>> Na Ustavnem sodišču rastejo prejete in nerešene zadeve
Na Ustavnem sodišču se je v letu 2019 nadaljeval trend povečevanja prejetih zadev, nekoliko se je podaljšal tudi povprečni čas odločanja. Posledica je občuten porast nerešenih zadev. Konec leta 2017 je imelo namreč Ustavno sodišče 1609 nerešenih zadev, leto pozneje 1952, konec leta 2019 pa že 2408. Takšno povečanje na ustavnem sodišču pripisujejo spremembi v strukturi zadev, ki so vse težje in obsežnejše, pa tudi povečanju pripada. V poročilu o delu v letu 2019 zato opozarjajo na nujnost zakonskih sprememb glede dela in obravnavanja zadev na ustavnem sodišču.

>> 41. člen ZKP ni skladen z ustavo
Ustavno sodišče je odločilo, da je 41. člen > Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki ureja postopek, po katerem lahko stranka zahteva izločitev sodnika, v neskladju z ustavo. Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta po objavi odločbe v Uradnem listu RS. Ustavno pritožbo je vložil pritožnik, ki je bil pravnomočno obsojen storitve kaznivega dejanja napeljevanja h kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali pravic. Pritožnik je zatrdil, da je šele po prejetju sodbe višjega sodišča uvidel, da je njegovo pritožbo obravnavala sodnica, glede katere naj bi se porajal dvom o njeni nepristranskosti.

>> O ustavnosti odloka o prepovedi gibanja zunaj občin
Ustavno sodišče bo na današnji seji obravnavalo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti vladnega Odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah ter prepovedi gibanja zunaj občin bivanja, je predvideno v predlogu dnevnega reda. Pobudnika ocene ustavnosti za zdaj na sodišču ne razkrivajo. Po prepričanju vlade je pobuda neutemeljena, zato ustavnemu sodišču predlagajo, naj jo zavrne.

>> Mariborsko zdravnico "obsodilo" tudi Vrhovno sodišče
Vrhovno sodišče ni našlo razloga za razveljavitev pravnomočne sodbe upokojeni mariborski pediatrinji Olgi Krajnc, ki je bila pred tremi leti zaradi smrti 16-mesečne deklice obsojena na deset mesecev zapora. Obramba je mariborskemu sodišču očitala niz kršitev, ki pa jih vrhovni sodniki niso pripoznali.

>> Zavrnjena zahteva za varstvo zakonitosti v primeru Facebook umora
Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti v primeru Aleša Olovca in Martina Kovača, ki sta bila obsojena zaradi grozljivega umora Andreja Cekute in neupravičenega snemanja v primeru, znanem kot Facebook umor. Olovec bo v zaporu 21 let in 11 mesecev, Kovač pa leto manj.

>> Zadeva odrezana roka
Na ljubljanskem okrožnem sodišču bi se včeraj morala začeti glavna obravnava v t. i. zadevi odrezana roka, a je sodnica Marjeta Dvornik zaradi težav z vročanjem vabil obtoženim začetek prestavila na 24. april. Obtožena Tinka Huskić namreč vabila ni dobila najmanj osem dni pred obravnavo, kot to zahteva zakon o kazenskem postopku.

>> Zadeva Zimmermann
Okrajno sodišče v Ljubljani je razveljavilo začasno sodno odredbo, s katero je v poročanju o zdravniku Janeza Zimmermana prepovedovalo uporabo izrazov, kot so "mazač", "pogoltnež na denar" in "mazaški zdravnik", je na Facebooku navedla novinarka TV Slovenija Eugenija Carl. Sodišče je ocenilo, da so bili njeni izrazi uporabljeni upravičeno.

>> Vlada dopušča nekatere športe in dela na zasebnih zemljiščih
Vlada je včeraj izdala nov odlok o začasni splošni prepovedi zadrževanja na javnih površinah ter gibanja zunaj občin, s katerim dopušča nekatere športne aktivnosti posameznikov v svoji občini, pa tudi vzdrževalna in sezonska dela na zasebnih zemljiščih zunaj občine prebivanja. Odlok začne veljati v soboto. Izdan je bil še odlok, ki podaljšuje veljavnost vozniških dovoljenj do 17. junija. Do takrat je vlada podaljšala tudi veljavnost prometnih dovoljenj, medtem ko bo prepoved izvajanja tehničnih pregledov veljala še do 17. maja.

>> Izmenjava osebnih podatkov med NIJZ in policijo
NIJZ bi osebne podatke državljanov po predlogu Ministrstva za notranje zadeve delil s policijo, je razvidno iz predloga sklepa, objavljenega na spletnih straneh vlade. Policiji bi bili med drugim na voljo podatki o vrsti in trajanju karantene ter o drugih omejitvah, odrejenih za posamezno osebo. Gre za podatke, ki jih policija potrebuje za izvajanje pooblastil iz prvega odstavka 103. člena ZIUZEOP (obrazložitev člena). To sta med drugim pooblastili za iskanje oseb in za začasno omejevanje njihovega gibanja.

>> Razsežnost vpliva aplikacij za nadzor gibanja
Uporaba mobilnih aplikacij za nadzor gibanja prebivalstva je lahko problematična z vidika zasebnosti, posredno pa lahko vpliva še na celo vrsto drugih pravic in pomembno sooblikuje bodoče življenje v družbi, je opozoril Inštitut za kriminologijo. Poziva k premisleku, ali sploh in koliko lahko takšna rešitev pripomore k doseganju ciljev.

>> Globe v postopkih nadzora za zajezitev epidemije
Zdravstveni inšpektorat je v postopkih nadzora nad vsemi odloki vlade za zajezitev epidemije koronavirusa izrekel globe v skupnem znesku 21.400 evrov. Prek 160 glob se nanaša na kršitev prepovedi gibanja in izbiranja na javnih mestih ter površinah in prepoved gibanja izven občin. Skupna vrednost teh glob je 16.000 evrov.

>> Neupravičeno odpuščanje tujih delavcev
V času epidemije novega koronavirusa prihajajo informacije o domnevno neupravičenih prekinitvah delovnega razmerja tujcem, opozarjajo na Inšpektoratu RS za delo. Do prekinitev naj bi poleg tega prihajalo mimo predpisanih postopkov - kar prek oglasne deske.

>> Odpoklic čanic iz komisije za razlago KPJS
Sindikati javnega sektorja so včeraj v znak protesta odpoklicali svoje članice iz komisije za razlago kolektivne pogodbe za javni sektor. Kot so pojasnili, predsednica komisije Nataša Belopavlovič kljub njihovim pozivom ni odstopila, njihovega zaupanja pa ne uživa več.

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

>> Ukrepi protikoronskega zakonskega paketa
11. aprila je začel veljati obsežen Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), ki vpliva na 89 drugih predpisov. Za lažje razumevanje zakona smo na portalu pripravili podrobne obrazložitve, do katerih lahko dostopate tudi pri vsakem posameznem členu, ter povzetek najpomembnejših ukrepov in pregleden seznam upravičencev do pomoči. ZIUZEOP vsebuje številne ukrepe, ki so namenjeni ekonomski zaščiti delodajalcev in delavcev ter socialni zaščiti zaposlenih. Podjetjem, ki zaradi epidemije nimajo dovolj dela in zaradi tega napotijo delavce na čakanje, bo denimo država poravnala nadomestila plač za te delavce in tudi vse prispevke za socialno zavarovanje. Ta ukrep velja že od 13. marca in podjetja že lahko oddajajo vloge za pomoč. Samozaposleni, verski uslužbenci in kmetje bodo prejeli pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, in sicer 350 evrov za marec ter po 700 evrov za april in maj. Aprila in maja pa jim ne bo treba plačati socialnih prispevkov. Upokojenci z najnižjimi pokojninami bodo prejeli enkratni solidarnostni dodatek, ki se bo odvisno od višine pokojnine gibal med 130 in 300 evrov. Vsi redni študenti in prejemniki denarne socialne pomoči pa bodo do 30. aprila prejeli po 150 evrov. Javnih storitev, ki se v času epidemije ne izvajajo, denimo varstvo otrok, ne bo treba plačati.

>> Dopolnitev nujnih zadev, ki jih obravnavajo sodišča
10. aprila je začela veljati sprememba > Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ. Vrhovno sodišče je med nujne zadeve, ki jih v času epidemije obravnavajo sodišča, znova uvrstilo začasni odvzem vozniškega dovoljenja in zasege motornih vozil po Zakonu o prekrških (ZP-1).

>> Razlaga KPJS
Razlaga > Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS), ki je bila objavljena 10. aprila, določa, da javnemu uslužbencu pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah v obdobju epidemije, če sta kumulativno izpolnjena pogoja, da je razglašena epidemija v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih (ZNB) in da javni uslužbenec opravlja delo v nevarnih pogojih. Do dodatka so javni uslužbenci upravičeni le za ure, ko opravljajo delo v nevarnih pogojih. Razlaga poleg tega definira nevarne pogoji, in sicer so to pogoji, ko je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti možni okužbi z nalezljivo boleznijo, zaradi katere je bila razglašena epidemija. Delodajalec je tisti, ki določi dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, in čas, ko je javni uslužbenec opravljal delo in naloge v nevarnih pogojih dela. Razlaga določa še, da ne gre za delo v nevarnih pogojih dela, če javni uslužbenec opravlja delo na domu.

>> Ponujanje in prodajanje blaga in storitev
10. aprila je začela veljati sprememba > Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v RS, ki je tudi za zadnjo uro obratovalnega časa prodajaln z živili določila, da lahko nakup opravijo izključno ranljive skupine. Poleg tega je dikcijo "upokojenci" nadomestila z dikcijo "starejši od 65 let". Za slednje je določila, da izkazujejo svojo starost z javno listino, s katero se dokazuje istovetnost oseb.

>> Obvezno razkuževanje rok
Sprememba > Odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin, ki je začela veljati 15. aprila, namesto uporabe zaščitnih rokavic pri gibanju in zadrževanju na zaprtem javnem kraju določa obvezno razkuževanje rok. Razkužila mora zagotoviti ponudnik storitev.

>> Ukrepi na področju zdravstvene dejavnosti
Dopolnitev > Odloka o začasnih ukrepih na področju zdravstvene dejavnosti zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19, ki je začela veljati 11. aprila, določa, da lahko izvajalci zdravstvene dejavnosti, kljub odpovedi specialističnih pregledov, operativnih posegov in rehabilitacij, izvajajo zdravstvene storitve za paciente, pri katerih bi opustitev ali preložitev izvedbe zdravstvene storitve vodila v poslabšanje zdravstvenega stanja pacienta. Zdravstvena obravnava se na ta način lahko zagotovi le pacientom, ki imajo negativno epidemiološko anamnezo in nimajo prisotnih znakov okužbe dihal.

>> Kontrolne točke na notranjih mejah
12. aprila je začel veljati Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov, povezanih s preprečevanjem širjenja COVID-19, na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije. Odlok vzpostavlja kontrolne točke, in sicer na mejnem območju z Italijo šest kontrolnih točk, na mejnem območju z Avstrijo 13 kontrolnih točk, na mejnem območju z Madžarsko pa pet. Za osebe, ki vstopajo v Slovenijo, odlok odreja karanteno za obdobje sedmih dni, ki se lahko podaljša, če oseba zadnji dan odrejene karantene zavrne odvzem brisa oz. če brisa ni mogoče odvzeti.

>> Prepoved opravljanja zračnih prevozov
14. aprila je začel veljati novi Odlok o prepovedi opravljanja zračnih prevozov v Republiki Sloveniji, ki prepoveduje opravljanje mednarodnega rednega in posebnega prevoza potnikov ter letenje zrakoplovov splošnega letalstva s pristanki na območja javnih letališč, in sicer za obdobje od 14. aprila od 00.00 ure do 27. aprila do 24.00 ure za mednarodni zračni prevoz, ki se opravlja v EU na podlagi predpisov EU, ter od 14. aprila od 00.00 ure do preklica za mednarodni zračni prevoz iz ali v države, ki niso članice EU. V 2. členu so naštete izjeme za katere opisana prepoved ne velja.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 47 - 51

 

dr. Andrej Berden:
Na margino neodvisnosti in nepristranosti sodstva

Dida Volk:
Tožbe dolžnikov v izvršbi

Borut Leskovec, Gregor Kovačič:
Stranpoti dokazovanja nekaznovanosti v postopkih javnega naročanja

mag. Jasmina A. Tabaković:
Prodor evropskega tožilca v Zakon o kazenskem postopku

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

Te zadeve bo nekoč seveda konec, a največje vprašanje je, kakšen bo dan potem. Sam ostajam optimist. Ekonomski sistem bo, o tem ni nikakršnega dvoma, doživel precejšen pretres. Rešitve, ki so izhajale iz mobilnosti, tuje delovne sile in vključenosti v mednarodno gospodarsko okolje, ne bodo več v takšni meri na razpolago kot nekoč, to je gotovo. Ob izpričanem egoizmu, ki so ga nekatere države prikazale ob soočenju s to pandemijo, je potrebno tako korenito razmisliti o tem, na koga, če sploh, se lahko opremo. A to je lahko tudi pozitivno. Povojno obdobje je že večkrat v zgodovini prineslo pozitivne rezultate zaradi takšnih eksistenčnih vprašanj, od Združenih narodov do mednarodnih aktov o človekovih pravicah in spisek je še bistveno daljši.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

>> Prenos pravice uporabe
Višje sodišče je v sodbi I Cp 1819/2019 sledilo stališču sodišča prve stopnje, da je prenos pravice uporabe mogoč tudi brez pisne pogodbe oziroma posebne odločbe. To tudi izhaja iz sodne prakse, saj je sodišče že večkrat zavzelo stališče, da je kljub neobstoju takšnih listih pravico do uporabe pridobila oseba, ki je ob vednosti in izrecnem dovoljenju osebe, pristojne za oddajo stavbnih zemljišč, z vsemi dovoljenji (soglasji), potrebnimi za gradnjo in uporabo novo zgrajene stavbe, zgradila objekt in ga uporabljala. Višje sodišče je tako zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

 

 

>> Največja zbirka sodne prakse - trenutno 196.873 judikatov slovenskih sodišč

 

>> Ali poznate vse uporabnosti IUS-INFO dokumentov?
Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) je od objave leta 1999 doživel 10 posegov v besedilo. Vse spremembe, dopolnitve in razveljavitve členov so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZUP.

V časovni lestvici je vseh 11 različic besedila, kot se je spreminjalo od prve objave zakona. Kako se je pa spreminjalo besedilo vsakega posameznega člena, lahko spremljate v primerjalniku členov, ki primerja in barvno označi razlike v besedilu pred in po spremembi (npr. primerjalnik 65. člena o sprejemanju vloge oziroma ustnega sporočila). Primerjate pa lahko tudi celotni besedili zakona ali pa besedili, ki vključujeta samo spremenjene člene.

ZUP je vsebinsko povezan tudi z več kot 700 strokovnimi članki, več kot 9.250 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno) in več kot 80 odločitvami državne revizijske komisije. Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih, na katere se navezujejo. Ob vsakem členu je tudi možnost dodajanja opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo.

>> Zagotovite si dostop do vseh omenjenih vsebin portala IUS-INFO!

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
1. januar 2021		Zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe Republike Slovenije v kulturi (ZZSDNPK)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.