>> Obrazložitve interventnih zakonov in pregled drugih ukrepov
Še pred objavo interventnih zakonov v Uradnem listu smo pripravili obrazložitve vseh petih zakonov po členih: obrazložitev ZZUSUDJZ, obrazložitev ZIUPPP, obrazložitev ZIUJP, obrazložitev ZIUOPOK in obrazložitev ZIUPKGP.

Vlada se je dogovorila o več ukrepih, katerih namen je blažiti posledice epidemije tako za državljane kot podjetja. Objavljamo smernice z naborom ukrepov, ki so podlaga za pripravo t. i. protikoronskega zakonskega svežnja.



20. marca sprejeti zakon o zadržanju teka rokov v sodnih in upravnih zadevah določa, da roki v sodnih, upravnih in prekrškovnih zadevah v času epidemije ne tečejo, razen v nujnih zadevah. Spremenjene so tudi uradne ure notarskih pisarn. Vse informacije glede uveljavljanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja v času posebnih okoliščin so zbrane v dopolnjenem dokumentu (1.2.). Pripravili smo tudi pregleden seznam pravic in dolžnosti delavcev v času epidemije.

>> Rok za razglasitev zakonov bi bilo mogoče izjemoma skrajšati
Ustavni pravniki se strinjajo, da bi bilo mogoče rok, potreben za razglasitev interventnih zakonov, skrajšati in pospešiti ukrepe proti koronavirusu. Po besedah Mateja Avblja referendum o zakonih o ukrepih za zagotovitev obrambe, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč ni mogoč. DZ tako ni treba čakati na morebitno pobudo za referendum.

>> Ni potrebe po dodatnem zaostrovanju omejitev gibanja
Vlada v prihodnjih nekaj dneh ne vidi potrebe po dodatnem zaostrovanju omejitev gibanja na občine, je včeraj povedal notranji minister Aleš Hojs. Na ministrstvu spremljajo tudi informacije o izvajanju Odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v RS. Kršitev je malo, kar kaže na to, da so prebivalci omejitev zbiranja na javnih površinah vzeli resno, je dejal.

>> Podelitev izrednih pooblastil vojski
Na torkovi seji se je vlada dogovorila, da iz dnevnega reda umakne predlog o aktivaciji 37. a člena zakona o obrambi, s katerim bi vojski podelili izredna pooblastila. Minister Hojs se bo o aktivaciji pogovoril s poslanskimi skupinami. Nekatere pogovore je že opravil, drugi so predvideni do konca tega tedna.

>> Z delom bo prenehal krizni štab
Vlada je sprejela sklep o prenehanju delovanja kriznega štaba za zajezitev in obvladovanje epidemije novega koronavirusa, saj z vzpostavitvijo operativnega delovanja vseh ministrstev ni več razlogov za njegovo delovanje. Ob tem pa je vlada na večerni seji ustanovila medresorsko skupino za sprejem, pregled in vrednotenje ponudb zaščitne opreme.

>> Določitev dodatka za delo v nevarnih pogojih
Sindikat delavcev trgovine je podpisnikom kolektivne pogodbe dejavnosti poslal pobudo za določitev dodatka za delo v nevarnih pogojih v višini vsaj 500 evrov za polni delovni čas, saj so vsakodnevno izpostavljeni možnosti okužbe s koronavirusom. Delavce je pozval, naj razmislijo, ali so še pripravljeni delati v okolju, ki jim ga nudijo delodajalci.

>> Tožilci opozarjajo, da so tudi sami izpostavljeni tveganim razmeram
V društvu tožilcev ob napovedi začasnega znižanja plač funkcionarjem, med katere sodijo tudi sami, opozarjajo, da opravljajo naloge javne varnosti in so pri tem izpostavljeni tudi varnostnim tveganjem. Zato pričakujejo, da jih bo država ustrezno podprla in ne bo ustvarila nepravičnih razlik med tistimi, ki skrbijo za zagotavljanje javne varnosti.

>> Inšpektorat za delo ugotovil nepravilnosti
Inšpektorat za delo je pri nadzoru izvajanja ukrepov pri delodajalcih za preprečevanje širjenja koronavirusa ter varovanja zdravja delavcev in njihove pravne varnosti ugotovil pomanjkljivo izvajanje nekaterih ukrepov. Med drugim ugotavlja, da se dosledno ne upošteva priporočene razdalje in da zaščitne maske niso vedno na voljo.

>> Marca doma okoli 130 zapornikov
Zaradi nevarnosti okužbe s koronavirusom se s prostih izhodov iz zapora za zaporniške rešetke marca ni vrnilo kar nekaj zapornikov, po poročanju medijev je bilo takih okoli 130. Med njimi naj bi bila tudi nekdanji prvi mož Istrabenza Igor Bavčar in nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot.

>> Nekateri bančni razlaščenci vložili zahtevke za pavšalna nadomestila
Prejšnji teden je 355 razlaščenih imetnikov podrejenih obveznic bank prek VZMD oz. odvetniških pisarn vložilo zahtevke za pavšalno nadomestilo. V VZMD so se odločili zavarovati roke, saj so pridobili različna pravna mnenja o tem, ali se z odločitvijo ustavnega sodišča zadrži tudi rok za vlaganje tovrstnih zahtevkov ali ne.

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

>> Začasni delovni čas notarjev
24. marca je začela veljati Odredba o začasnem delovnem času notarjev v času trajanja epidemije virusne okužbe SARS-CoV-2 (COVID-19), ki zaradi preprečitve širjenja nalezljive bolezni določa naslednje uradne ure notarskih pisarn: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 9. do 12. ure in sreda od 13. do 17. ure.

>> Že druga novela odloka o prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev
Spremembe in dopolnitve > Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, ki so začele veljati 21. marca ob 00.00 uri, med izjeme prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev dodajajo prodajalne s hrano za živali ter namesto prodajaln z živili med izjeme uvrščajo prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila. Poleg tega se za prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila določa obratovalni čas najmanj do 18.00 ure, pred spremembo je bil določen obratovalni čas najmanj do 20.00 ure. Mikro in majhne družbe, samostojni podjetniki in zadruge, ki v pretežni meri prodajajo živila pa lahko oblikujejo obratovalni čas v skladu s svojo poslovno odločitvijo.

>> Ukrepi pri izvajanju obveznega zdravstvenega zavarovanja
Odlok o začasnih ukrepih pri izvajanju obveznega zdravstvenega zavarovanja zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19, ki je začel veljati 25. marca, določa, da izbrani osebni zdravnik pri zavarovancu ugotavlja začasno zadržanost od dela ne glede na razlog zadržanosti in čeprav je izplačevalec nadomestila plače obvezno zdravstveno zavarovanje, in sicer dokler začasna zadržanost od dela nepretrgoma ne doseže enega leta. Do uveljavitve tega odloka je o začasni zadržanosti od dela, ki je trajala nepretrgoma več kot 30 dni odločala posebna komisija ZZZS. Poleg tega pa Odlok določa tudi, da lahko ZZZS podaljša trajanje zdraviliškega zdravljena na skupno največ 21 dni ali pooblasti zdravilišče, da zdravnik zdravilišča podaljša zdraviliško zdravljenje.

>> Začasni ukrepi na področju zdravstvene dejavnosti
20. marca je začel veljati Odlok o začasnih ukrepih na področju zdravstvene dejavnosti zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19, ki določa, da se prekine izvajanje preventivnih zdravstvenih storitev pri vseh izvajalcih zdravstvene dejavnosti. Še vedno pa se izvajajo preventivne zdravstvene storitve, katerih opustitev bi lahko imela negativne posledice za zdravje pacienta. Tako se pri vseh izvajalcih zdravstvene dejavnosti odpovejo vsi specialistični pregledi in operativni posegi, razen zdravstvenih storitev, označenih s stopnjo nujnosti nujno in zelo hitro, onkoloških storitev in obravnave nosečnic, prekine pa se tudi izvajanje vseh zobozdravstvenih storitev pri vseh izvajalcih zobozdravstvene dejavnosti, razen nujnih zobozdravstvenih storitev in storitev, katerih opustitev bi vodila v trajne okvare splošnega in ustnega zdravja. Nujne zobozdravstvene ambulante so organizirane na sedmih točkah v Sloveniji.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 29 - 34

 

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
29. marec 2020		Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1)
29. marec 2020		Stvarnopravni zakonik (SPZ)
29. marec 2020		Kazenski zakonik (KZ-1)
29. marec 2020		Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
29. marec 2020		Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
1. april 2020		Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1)
1. januar 2021		Zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe Republike Slovenije v kulturi (ZZSDNPK)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping

 

Neposredna nevarnost, ki nam grozi, ne glede na socialni položaj, je tista, ki povečuje sprejemljivost pravnega urejanja na vseh mogočih področjih. Naenkrat se nam zdijo sprejemljivi ukrepi, ki omejujejo in urejajo tako področje osebne svobode (prepoved zbiranja v večjih skupinah, ukinitev možnosti potovanj), kot tudi delovanja trga; vse več je zahtev do države, da poseže na druga področja in uredi zadeve in dobesedno pomaga pri preživetju - od zagotavljanja zdravstvene oskrbe do neposredne ekonomske pomoči. Socialni darvinizem, ki se je še ne tako daleč nazaj ponujal kot odlična rešitev, naenkrat nima več prave privlačnosti. Nekako so potihnili glasovi, ki so grmeli nad predrago državo in njenim „vmešavanjem“ v naravno dogajanje stvari. Nevarnost, ki grozi, je pač skorajda otipljiva - vsakodnevno smo seznanjeni s številom okuženih, umrlih, o področjih, kjer se je virus pojavil, vidimo, da zadeva prehaja meje in ji ni mar, kdo stakne bolezen, naj bo to Tom Hanks ali kak vrhunski igralec košarke, še politiki nosijo maske in celo obolevajo. In kar je še najpomembneje, pobegniti pravzaprav nimaš kam.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

Miha Mohorko:
Sodno ali bančno unovčevanje izvršnice?

Borut S. Pogačnik:
Je presuicidalni sindrom izražen že v rokopisu?

dr. Boštjan Tratar:
Odvetnik in temeljni modeli udeležbe laikov pri sojenju (1.)

Olivera Gomboc:
Rehabilitacija vojnega zločinca Leona Rupnika

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Prizadevanja za dostojanstvo in enakost po svetu
Spreminjajoče se geopolitično okolje, prehod na digitalno dobo, degradacija okolja, podnebne spremembe, v zadnjem obdobju pa tudi krizne razmere, kot je pandemija koronavirusa, predstavljajo posebne izzive za učinkovito uveljavljanje in varstvo človekovih pravic ter za delovanje demokracij v svetu. Za predstavitev prednostnih nalog in naslednjih korakov na tem področju je Evropska komisija sprejela sporočilo in akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020-2024.

>> Zeleni vozni pasovi za hiter pretok tovora
Pandemija koronavirusa povzroča velike motnje v evropskem prometu in mobilnosti. Za nadaljnje delovanje dobavnih verig na ravni EU je Komisija objavila nove praktične nasvete za izvajanje smernic glede upravljanja meja. Za zagotovitev hitrega pretoka tovora po EU bi tako države članice morale ustrezne mednarodne mejne prehode znotraj vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) imenovati kot mejne prehode z "zelenimi voznimi pasovi". Takšni prehodi z zelenimi voznimi pasovi bi morali biti odprti za vsa tovorna vozila ne glede na vrsto blaga. Prehod meje, vključno s preverjanji in zdravstvenimi pregledi, ne bi smel trajati več kot 15 minut. Vozniki tovornih vozil bi morali opraviti le minimalne preglede in tako, da jim ni treba zapustiti svojih vozil.

>> Finančni ministri EU potrdili prožnost proračunskih pravil
Finančni ministri EU so v ponedeljek na telekonferenci potrdili, da je izpolnjen pogoj za sprožitev mehanizma, ki članicam EU pri sprejemanju ukrepov v odziv na pandemijo novega koronavirusa dopušča maksimalno odstopanje od veljavnih proračunskih pravil. Maksimalno prožnost zagotavlja sprožitev splošne odstopne klavzule pakta za stabilnost in rast, ki jo je mogoče uporabiti v primeru izrednih dogodkov, na katere država ne more vplivati.

>> Smernice za usklajeno uporabo potniških pravic
Komisija je v okviru prizadevanj za ublažitev gospodarskih učinkov pandemije covid-19 objavila smernice, s katerimi želi zagotoviti, da so pravice potnikov v EU zaščitene in da se uporabljajo usklajeno po vsej EU. Gre za odziv na obstoječe stanje, ko nacionalne vlade uvajajo različne ukrepe, med drugim omejitve potovanj in mejne kontrole.

>> Pravila konkurence v času krize zaradi koronavirusa
Evropska mreža za konkurenco (ECN), ki združuje Evropsko komisijo, Evropski nadzorni organ in nacionalne organe za konkurenco, je sprejela skupno izjavo o tem, kako uporabljati evropska pravila konkurence v času krize zaradi koronavirusa. Dogovorili so se, da ne bodo aktivno ukrepali proti potrebnim in začasnim ukrepom v izogib pomanjkanju ponudbe.

>> Zaskrbljenost zaradi namere madžarske vlade o širitvi izrednih ukrepov
Vsak izredni ukrep, ki ga madžarska vlada sprejema v boju proti pandemiji novega koronavirusa, mora spoštovati temeljne svoboščine, pravno državo in demokratična načela, poudarja odbor Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine. Pri tem izraža zaskrbljenost zaradi namere madžarske vlade o širitvi ukrepov v okviru podaljšanja izrednih razmer.

>> Uspešno skupno javno naročilo
Države članice Evropske unije so združile moči pri nakupu osebne zaščitne opreme, ki jo potrebuje EU za reševanje krize zaradi koronavirusa. To jim je omogočilo skupno javno naročilo, ki ga je sprožila Evropska komisija in v katerem sodeluje 25 držav članic. Razpis je bil uspešen, saj so proizvajalci te opreme predložili ponudbe, ki dosegajo in v določenih primerih celo presegajo količine, za katere so zaprosile države članice, ki sodelujejo pri javnem naročilu.

>> Schengen praznuje 25 let delovanja z zaprtimi mejami
Schengensko območje, ki je omogočilo prosto gibanje ljudi, storitev in blaga po celotnem območju članic, je v praksi zaživelo 26. marca 1995. A ob 25. obletnici schengna ima praznovanje grenak priokus. Večina od skupno 26 članic območja je namreč zaprla meje zaradi pandemije novega koronavirusa ali pa na njih izvajajo nadzor.

 

 

>> Veljavna zakonodaja EU in sodna praksa Sodišča EU

 

>> Ali poznate vse uporabnosti IUS-INFO dokumentov?
Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), ki je relativno nov predpis, je doživel že osem vplivov, ki so v celoti upoštevani le v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZJN-3.

V časovni lestvici je predhodnik tega zakona in vseh devet različic besedila, kot se je spreminjalo od prve objave zakona. Kako se je pa spreminjalo besedilo vsakega posameznega člena, lahko spremljate v primerjalniku členov, ki primerja in barvno označi razlike v besedilu pred in po spremembi (npr. primerjalnik 22. člena o mejnih vrednostih za objave). Primerjate pa lahko tudi celotni besedili zakona ali pa besedili, ki vključujeta samo spremenjene člene.

ZJN-3 je ob vsakem posameznem členu povezan s KOMENTARJEM zakona ter z več kot 270 strokovnimi članki in več kot 720 odločbami Državne revizijske komisije.

Ob vsakem členu je tudi možnost dodajanja opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo.

Zagotovite si dostop do vseh omenjenih vsebin portala IUS-INFO!

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.