>> Neustavnost zakona o prekrških
Ustavno sodišče je ugotovilo (U-I-479/18, Up-469/15), da je Zakon o prekrških (ZP-1) v neskladju z ustavo, ker ne določa roka v katerem bi moral biti postopek nove razsoje pravnomočno končan. Zakon namreč v primeru, da je pravnomočna odločba o prekršku po zahtevi za varstvo zakonitosti razveljavljena, v postopku nove razsoje dopušča neomejen čas trajanja postopka o prekršku in s tem pušča storilca v stanju negotovosti glede konca postopka. DZ mora protiustavnost odpraviti v enem letu. Do spremembe zakona pa bo veljal rok, ki ga je postavilo Ustavno sodišče, in sicer dve leti.

>> Učinkovitejše pravno varstvo v postopkih javnega naročanja
19. decembra 2019 bodo začele veljati obsežne spremembe in dopolnitve > Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN), ki naj bi prinesle učinkovitejše pravno varstvo zoper kršitve pri večjih infrastrukturnih projektih, kjer so pogoste pritožbe, ter okrepile neodvisnost in strokovnost Državne revizijske komisije. Novela ZPVPJN-C uvaja pravno varstvo na Upravnem sodišču RS (39.a člen) ter predvideva prednostno obravnavo v primeru velikih projektov, vrednih več kot 10 milijonov evrov. Rok za vložitev tožbe, ki ne bo imela suspenzivnega učinka, je 30 dni od vročitve odločitve revizijske komisije. Upravno sodišče bo moralo o tožbi odločiti v 90 dneh, rok, v katerem bo moral naročnik po odločitvi revizijske komisije sprejeti novo odločitev je 30 dni (39.b člen). Predrevizijski postopek in revizijski postopek, ki sta se začela pred uveljavitvijo novele, se dokončata po dosedanjih predpisih. Določbe 39.a člena zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2021 in zoper odločitve vročene pred tem datumom ni dovoljen upravni spor.

>> Zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah
Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB), ki bo začel veljati 19. decembra, naj bi zagotovil učinkovito sodno varstvo po izbrisih pri sanaciji bank. Banka Slovenije je že napovedala vložitev presoje njegove ustavnosti, saj se ne strinja, da bo ona financirala morebitno dosojene odškodnine. V morebitnem neskladju z ustavo so v zakonu še določilo o razkritju identitete vlagateljev ob izplačilu morebitno dosojene odškodnine, omejitev višine odškodnine in posebno pavšalno nadomestilo za male nepremožne vlagatelje. Povračilo naj bi doseglo 80 odstotkov njihove naložbe, a ne več kot 20.000 evrov. Za sodne postopke bo v primeru izbrisov delničarjev in obvezničarjev v NLB, Novi KBM, Abanki in Banki Celje pristojno sodišče v Mariboru. V njih bo država nastopala kot stranski udeleženec.

>> Neizplačan dodatek za nego otroka
Zakon o izplačilu neizplačanega dodatka za nego otroka (ZINDNO), ki bo začel veljati 19. decembra, ureja pravico do izplačila neizplačanega dodatka za nego otroka po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1). ZINDNO poleg tega ureja povrnitev stroškov pravdnega in izvršilnega postopka, ki so nastali upravičencu v zvezi z ugotavljanjem odškodninske odgovornosti države zaradi neizplačanega dodatka.

>> Posebna nižja stopnja DDV
1. januarja 2020 bodo začele veljati spremembe in dopolnitev > Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1). Spremembe določajo posebno nižjo stopnjo 5 % od davčne osnove za dobavo, vključno s knjižnično izposojo, knjig, časopisov in periodičnih publikacij na fizičnih nosilcih ali dobavljenih elektronsko, razen gradiv, ki so v celoti ali v pretežnem delu namenjena oglaševanju oz. ki jih v celoti ali v pretežnem delu tvorijo video vsebine ali avdio glasbene vsebine.

>> Minimalna urna postavka študentskega dela
Spremembe > Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki bodo začele veljati 19. decembra, uporabljati pa se bodo začele 1. januarja 2020, določajo novo najnižjo urno postavko za opravljanje začasnih in občasnih del dijakov in študentov. Tako bruto urna postavka ne sme biti nižja od zneska minimalne plače, preračunanega na uro dela povprečne mesečne delovne obveznosti za polni delovni čas, tako da se upošteva, da povprečna mesečna delovna obveznost za polni delovni čas znaša 174 ur. Ob spremembi minimalne plače minister, pristojen za delo, določi nov znesek minimalne bruto urne postavke.

>> Karierni razvoj delavcev v pravosodju
S podpisom stavkovnega sporazuma se je Vlada zavezala, da bo v sodelovanju z Vrhovnim sodiščem v roku enega leta od podpisa sporazuma pripravila analizo strukture obstoječih delovnih mest predvsem plačne podskupine C2, ki so potrebna za delovanje sodstva in ki bo podlaga za pripravo Bele knjige o prenovi kariernega razvoja javnih uslužbencev v sodstvu.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 70, 71 in 72

 

Ne, tega pa sprva nisem verjel. Ali pa nisem bil več pripravljen verjeti. Najbrž zmožen. Ali voljan. Ob vsem tem družbenem dogajanju glede prava in s pravom. Predvsem, kar zadeva sodstvo. Ali pa … Pismo odvetnika me je šokiralo. Ponovno. Obveščen sem bil, v vlogi strokovnega javnega "psa čuvaja” (sintagma po sodbi ESČP v zadevi Magyar Helsinki Bizottsag proti Madžarski), da bo o pritožbi tožilstva zoper oprostilno sodbo odločal isti senat istega sodišča, ki je v tem istem primeru že dobil krepko nadzorno grajo Vrhovnega sodišča (in pomembnega dela verodostojne pravne stroke).

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

>> Soočenje stališč o teranu na Sodišču EU
Slovenija ter Evropska komisija in Hrvaška so v torek na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu soočile stališča v primeru slovenske tožbe proti komisiji zaradi dodelitve izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran. Bistvo neuradnih komentarjev po koncu obravnave je: kakršen koli je vtis po triurni obravnavi, izkušnje kažejo, da je na podlagi vtisa nemogoče sklepati o izidu. Poleg tega je bil v obravnavi osvetljen le del celotnega primera, ki je kompleksen. Za razliko od Sodišča EU na splošnem sodišču ni mnenja pravobranilca. Naslednji korak je torej sodba, ki se pričakuje do konca prihodnjega leta.

>> Preiskovalna komisija v zadevi Kangler bo kazensko ovadila ustavna sodnika
Preiskovalna komisija DZ v zadevi Franc Kangler in drugi je v torek sklenila, da bo kazensko ovadila ustavna sodnika Mateja Accetta in Rajka Kneza, je v izjavi pojasnil predsednik komisije Žan Mahnič. Ovadba po njegovih navedbah temelji na 288. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), ki govori o protizakonitem, pristranskem in krivičnem sojenju.

>> Sodišče odredilo razkritje ravnanja policije z migranti
Upravno sodišče je odločilo, da morata ministrstvo za notranje zadeve in policija razkriti več dokumentov o ravnanju z migranti in prosilci za azil. S tem je sodišče v pretežnem delu sledilo odločitvi informacijskega pooblaščenca in odločilo, da je večina teh dokumentov prosto dostopnih informacij javnega značaja.

>> Vloženih še okoli 120 tožbenih zahtevkov zoper velika avtobusna podjetja
Nedavna sodba Vrhovnega sodišča, da mora Ljubljanski potniški promet (LPP) voznikom plačati prispevke za poklicno zavarovanje od leta 2013 naprej, je opogumila tudi druge sindikate. Med njimi je Sindikat voznikov avtobusov Slovenije, ki je 29. novembra na pristojna delovna sodišča vložil prek 120 tovrstnih tožbenih zahtevkov.

>> Abramovu vnovič podaljšali pripor
Sodni senat ljubljanskega okrožnega sodišča je Sebastienu Abramovu v zadevi odžagana roka za dva meseca vnovič podaljšal pripor, je sporočil njegov odvetnik Mitja Pavčič. Po navedbah odvetnika so Abramovu pripor, ki bi se mu iztekel v ponedeljek, podaljšali zaradi podanih pripornih razlogov, predvsem ponovitvene nevarnosti.

>> Počivalška zaradi vmešavanja pri prenosu Mercatorja prijavili Evropski komisiji
Fortenova in Agrokor sta na Evropsko komisijo posredovala pritožbo, da se slovenska država oziroma gospodarsko ministrstvo pod vodstvom Zdravka Počivalška nedovoljeno vmešata v prenos lastništva Mercatorja z Agrokorja na Fortenovo. Prijavo so v Fortenovi potrdili, podrobnosti pa ne razkrivajo.

>> O novem stanovanjskem zakonu še javna posvetovanja
Ministrstvo za okolje in prostor je na osnutek novega stanovanjskega zakona prejelo okoli 400 pripomb, od tega največ na določbe glede upravljanja večstanovanjskih stavb. Po analizi pripomb bodo pripravili posvete z zainteresirano javnostjo, po novem letu bo še krajša javna obravnava, so povedali na ministrstvu.

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

Tanja Dolar Božič:
Kakšno reformo potrebuje slovensko dedno pravo?

Robert Preininger:
Uporaba tretjega odstavka 125. člena ZPP-E glede dopustnosti revizije

dr. Tristan Rigler, dr. Sana Čoderl Dobnik:
Napake in zavajanja v zvezi z delom izvedencev kliničnih psihologov

Leonardo Rok Lampret, Domen Neffat:
Odškodninska odgovornost članov organov vodenja in nadzora po ZGD-1 skozi sodno prakso

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Odpoved pogodbe o zaposlitvi
Delodajalec lahko delavcu poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga v primeru, če delavec krši pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Odpoved lahko poda le, če obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. V konkretnem primeru (VDSS Sodba Pdp 297/2019), ko je delavec v proizvodnih prostorih hodil okrog s pištolo za izstreljevanje raket, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga obstajal utemeljen razlog, ki je onemogočal nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

 

 

>> Največja zbirka sodne prakse - trenutno 194.163 judikatov slovenskih sodišč

 

>> Ali uporabljate zadnje veljavno besedilo ZMed?
Zakon o medijih (ZMed), ki je bil objavljen leta 2003, je doživel že 19 vplivov na besedilo in vse te spremembe, dopolnitve ter razveljavitve so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZMed.

V časovni lestvici je vseh 20 različic besedila, kot se je spreminjalo od prve objave zakona. Kako se je pa spreminjalo besedilo vsakega posameznega člena, lahko spremljate v primerjalniku členov, ki primerja in barvno označi razlike v besedilu pred in po spremembi (npr. 9. člen Zmed o izdajatelju medija ter komentarjih javnosti). Primerjate pa lahko tudi celotni različici besedila ali pa besedili, ki vključujeta samo spremenjene člene.

ZMed je vsebinsko povezan z več kot 140 strokovnimi članki in več kot 310 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno). Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih, na katere se navezujejo.

Ob vsakem členu je tudi možnost dodajanja opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo.

>> Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
19. december 2019		Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN)
19. december 2019		Zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank (ZRPPB)
19. december 2019		Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB)
19. december 2019		Zakon o izplačilu neizplačanega dodatka za nego otroka (ZINDNO)
1. januar 2020		Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
1. januar 2020		Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
1. januar 2020		Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
1. januar 2020		Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2)
1. januar 2020		Zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (ZDDOIFI)
1. januar 2020		Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF)
1. januar 2020		Zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (ZJNPOV)
1. januar 2020		Zakon o javnem naročanju (ZJN-3)
1. januar 2020		Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek prinaša vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.