>> Ustavno sodišče ustavilo uporabo IMSI lovilcev
Ustavno sodišče je ob obravnavi zahteve poslancev SDS in Levice za oceno ustavnosti več členov spremenjenega Zakona o kazenskem postopku (ZKP) začasno zadržalo izvajanje 150. a člena ZKP, ki ustvarja pravno podlago za uporabo IMSI lovilcev. Ocenilo je, da je ukrep uporabe IMSI lovilcev lahko podlaga za nadaljnje invazivne posege države v človekove pravice in temeljne svoboščine, med drugim omogoča tudi izvedbo drugih prikritih preiskovalnih ukrepov, ki jih sicer ne bi bilo mogoče izvesti ali katerih izvedba bi bila precej otežena. Posledica teh lastnosti ukrepa je poudarjena invazivnost posegov, ki jih omogoča. V tem pa se ta ukrep bistveno razlikuje od ostalih, ki jih problematizirajo predlagatelji ustavne presoje, ki so vložili tudi zahtevo za oceno ustavnosti tretjega in sedmega odstavka 148. člena ter členov 149.b, 149.c in 156. člena ter drugega stavka prvega odstavka 216. člena ZKP. Spremenjeni členi urejajo tako imenovane prikrite preiskovalne ukrepe, ki omogočajo zbiranje in obdelovanje osebnih podatkov iz zasebnega življenja posameznikov. Na Ministrstvu za notranje zadeve obžalujejo, da je ustavno sodišče začasno zadržalo pravno izvrševanje člena zakona o kazenskem postopku, ki pomeni pravno podlago za uporabo IMSI lovilca.

>> Znižanje kazni v zadevi Balkanski bojevnik
Da so višji sodniki Draganu Tošiću, prvoobtoženemu v tej zadevi, in še nekaterim drugim znižali kazni, je bilo jasno že po tem, ko so pred nekaj tedni v pripor dobili sklepe o podaljšanju pripora. Obsodili so jih samo zaradi trgovine s prepovedano drogo, ne pa tudi zaradi hudodelskega združevanja. Tošiću so višji sodniki kazen znižali s 16 let in pol zapora na 15 let zapora. Draganu Bjelkašu, ki je bil na prvi stopnji prav tako obsojen na 16 let in pol zapora, so kazen znižali na 14 let zapora, Jakobu Remškarju na 10 let zapora (z 11 let in pol), Mirzetu Luceviću na pet let zapora (s šestih let in pol), Suzani Remškar pa na leto zapora (s 13 mesecev zapora). Kazen so znižali tudi Marku Bubliću, v enem delu so zanj zavrnili obtožbo, nato pa so mu izrekli 15 let in mesec dni zapora (po sojenju na prvi stopnji ga je čakalo 16 let in en mesec zaporne kazni).

>> Odvetnik Abramova vložil zahtevo za varstvo zakonitosti
Za 29-letnega Sebastiena Abramova, ki ga sodišče obravnava zaradi suma, da je marca 2015 umoril svoje tedanje dekle, je njegov odvetnik Mitja Pavčič na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitev zakona o kazenskem postopku in ustave, je potrdil Pavčič. Pred preiskovalnim sodnikom Okrožnega sodišča v Celju konec junija letos je namreč Abramov vztrajal, da je bil dogodek, v katerem je umrla 24-letna Sara Veber, nesreča. Ta naj bi se zgodila, ko je čistil puško. Sodišče je takrat na predlog tožilstva za Abramova odredilo enomesečni pripor, obramba pa se je na sklep pritožila, saj je ocenila, da je obrazložitev glede pripora pavšalna in pomanjkljiva. Senat Okrožnega sodišča v Celju je delno ugodil pritožbi obrambe. Ugotovil je, da razlog begosumnosti ni podan, glede razloga ponovitvene nevarnosti pa menil, da je sklep o uvedbi pripora pravnomočen.

>> US v prednostno obravnavo pobude za oceno ustavnosti interventnega zakona
Ustavno sodišče je pretekli teden obravnavalo pobudo za oceno ustavnosti interventnega zakona o odvzemu medveda in volka iz narave, ki so jo vložili v Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij Ljubljana, kjer so predlagali tudi začasno zadržanje odstrela volka. Sodišče je predlog za zadržanje zavrnilo, zadevo pa bo obravnavalo prednostno.

>> Pristojnosti računskega sodišča pri podjetjih v državni lasti
Ministrstvo za finance je v javno obravnavo posredovalo osnutek novega zakona o računskem sodišču, ki naj bi pospešil in povečal učinkovitost revidiranja pravilnosti in smotrnosti porabe javnih sredstev. Osnutek med drugim določa, da so uporabniki javnih sredstev in kot taki možni revidiranci tudi pravne osebe, v katerih imajo država, lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava posamično ali skupaj, neposredno ali posredno, pomemben vpliv zaradi lastništva, finančne udeležbe ali pravil, ki urejajo njeno poslovanje, so sporočili s finančnega ministrstva. Za pomemben vpliv se šteje vpliv, ki omogoča odločilno vlogo pri sprejemanju poslovnih odločitev in lahko izvira iz kapitalskega deleža, glasovalnih pravic ali pravic imenovanja upravljavskih struktur.

>> Na osnutek gradbeno-prostorske zakonodaje vrsta pripomb
Ministrstvo za okolje in prostor je na osnutek sprememb gradbeno-prostorske zakonodaje prejelo pripombe več kot 100 deležnikov. Pri osnutku novele gradbenega zakona se pripombe nanašajo predvsem na vprašanje vodje projekta, na rešitve v zvezi z legalizacijami, pridobivanjem uporabnih dovoljenj, na novo določeno dolžnost prijave začetka gradnje tudi za večja vzdrževalna dela, ki bi se uredila na novo, in za vzdrževalna dela v javno korist. Na osnutek novele zakona o urejanju prostora je ministrstvo prejelo pripombe med drugim glede širitve in mej ureditvenega območja naselja ter postopka lokacijske preveritve. Praviloma negativni so bili odzivi na predlagani dvig meje za povečevanje območja stavbnih zemljišč pri posamični poselitvi.

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

>> Izvrševanje kazenskih sankcij
Nov Pravilnik o izvrševanju kazni zapora, ki bo začel veljati 18. avgusta, podrobneje ureja izvrševanje kazni zapora, mladoletniškega zapora in hišnega zapora, ki se v skladu z Zakonom o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) izvršujejo v zavodih za prestajanje kazni zapora. Pravilnik zahteva od oseb, ki obravnavajo obsojenca med prestajanjem kazni zapora, da ves čas ravnajo tako, da so zagotovljene in varovane njegove človekove pravice in temeljne svoboščine, še posebno skrb pa posvečajo varstvu njegovih pravic in dostojanstva pri postopku oddaje urina, postopku preizkusa prisotnosti alkohola, uresničevanju verske svobode in pri zagotavljanju ustreznih pogojev namestitve. Zavod si glede na svoje prostorske zmožnosti prizadeva, da so posamezni prostori, oddelki in druge namensko zaokrožene prostorske enote funkcionalni in varni. Obsojenci, ki prestajajo kazen zapora v različnih režimih, so med seboj prostorsko ločeni, razen če za zagotavljanje varnosti to ni nujno potrebno. Obsojenci bivajo v dnevnih prostorih, spijo pa v enoposteljnih sobah, kjer je površinski standard 9 m2, ali večposteljnih sobah, kjer je površinski standard 7 m2 površine na obsojenca. Glede na stopnjo varovanja in način omejevanja svobode gibanja obsojenec kazen zapora prestaja v zaprtem, polodprtem ali odprtem režimu, ki se razlikujejo glede na stopnjo nadzora nad obsojencem, spremljanje obsojenca ob izhodu iz zavoda in število ugodnosti prostih izhodov, ki jih je obsojenec lahko deležen.

>> Novosti v srednješolskem izobraževanju
Spremembe in dopolnitve > Zakona o gimnazijah (ZGim) ter spremembe in dopolnitve > Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI-1) bodo začele veljati 3. avgusta, uporabljati pa se bodo začele 1. septembra. Noveli zopet izenačujeta polnoletne dijake pri opravičevanju izostanka od pouka z mladoletnimi dijaki, kar pomeni, da se bodo srednje šole in njihovi starši lahko znova medsebojno obveščali o morebitnih odsotnostih. Starši polnoletnih dijakov bodo od šole lahko tudi znova pridobivali osebne podatke, povezane z izobraževanjem dijaka. Slednje je po navedbah ministrstva pomembno zaradi izvrševanja zakonske dolžnosti staršev preživljanja otrok v času izobraževanja. Noveli spreminjata tudi določbe o vzgojnih ukrepih in o razlogih za izključitev dijakov. Slednje določajo, da bodo starši polnoletnega dijaka lahko znova vključeni v postopke vzgojnega ukrepanja. Po novem ima učitelj tudi možnost, da dijaku prepove prisotnost pri uri pouka v primeru, ko dijak z neprimernim obnašanjem bistveno ovira izvajanje pouka. Na predlog šol so na ministrstvu v noveli obeh zakonov vključili tudi določbe, da lahko gimnazija dijaka izključi, če mu izreče peti ukor, srednja poklicna in strokovna šola pa, če mu izreče četrti ukor.

>> Register nepremičnin, evidenca vrednotenja in kataster stavb
20. julija so začele veljati spremembe > Uredbe o podatkih registra nepremičnin, ki določajo, da se v registru nepremičnin do 31. marca 2020 vodijo tudi podatki o parcelah, stavbah in delih stavb, nepremičninah in nepremičninah, namenjenih opravljanju dejavnosti, ki so taksativno našteti v 6. členu Uredbe. Pred spremembo se naj bi ti podatki vodili samo še do konca tega meseca. Sprememba je tako uskladila uredbo z Zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1), ki je rok za izvedbo množičnega vrednotenja nepremičnin z novelo ZMVN-1A zamaknil do 31. marca 2020. Novi rok pa je vplival tudi na spremembe > Uredbe o podatkih v evidenci vrednotenja, ki zamikajo uporabo 6. člena, prvega odstavka 7. člena in 10. člena Uredbe na 1. april 2020 ter na spremembo > Pravilnika o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe, ki določa, da se podatki iz 4. člena Pravilnika vodijo še do 31. marca 2020.

>> KP za dejavnost poslovanja z nepremičninami
Nova tarifna priloga > Kolektivne pogodbe za dejavnost poslovanja z nepremičninami, ki velja od 19. julija in se uporablja od 1. julija, določa za 3,2 % višje najnižje osnovne plače po posameznih tarifnih razredih. Poleg tega se je zvišalo povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, minimalni znesek regresa za letni dopust pa ni več določen kot absolutna številka, ampak kot procent povprečne plače v Republiki Sloveniji po zadnjem podatku SURS.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 46

 

>> Sodišče EU o varstvu delavcev zaradi pomoči diskriminiranim delavcem
Belgijsko delovno sodišče v Antwerpnu je Sodišču Evropske unije (EU) postavilo vprašanje za predhodno odločanje, ali belgijska nacionalna zakonodaja, v skladu s katero je v položaju, ko je oseba, ki je menila, da je žrtev diskriminacije zaradi spola, vložila pritožbo, delavec, ki jo je v tem kontekstu podprl, zaščiten proti ukrepom viktimizacije delodajalca samo, če je posredoval kot priča v okviru preiskave te pritožbe in njegovo pričanje izpolnjuje formalne zahteve, ki jih določa navedena zakonodaja, nasprotuje 24. členu Direktive 2006/54/ES o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu. Sodišče EU je s sodbo C-404/18 z dne 20. junija 2019 odločilo, da je takšna ureditev v nasprotju s pravom EU.

>> Dodatni pravni ukrep proti Poljski
Evropska komisija je sprejela dodatne pravne ukrepe proti Poljski za zaščito pravne države. V okviru postopka ugotavljanja kršitev je državi poslala obrazloženo mnenje ter jo pozvala, da v dveh mesecih ustrezno ukrepa. V nasprotnem primeru se lahko odloči, da zadevo predloži Sodišču EU. Komisija je proti Poljski aprila letos sprožila postopek za ugotavljanje kršitev, ker nova disciplinska ureditev ogroža neodvisnost poljskih sodnikov in ne zagotavlja potrebnih jamstev za njihovo zaščito pred političnim nadzorom, kot zahteva Sodišče EU. Po poljski zakonodaji je mogoče proti sodnikom splošnih sodišč uvesti disciplinske preiskave, postopke in sankcije na podlagi njihovih sodnih odločb. Poleg tega nova ureditev ne zagotavlja neodvisnosti in nepristranskosti disciplinskega senata vrhovnega sodišča, saj na njegovo sestavo posredno vpliva poljski parlament. Zakonodaja daje disciplinskemu senatu tudi več pravic glede postopkov proti sodnikom.

>> Zamude pri usklajevanju z evropskimi pravili o varstvu podatkov
Evropska komisarka za pravosodje Vera Jourova je včeraj, dobro leto dni po začetku uporabe splošne uredbe o varstvu podatkov, Slovenijo, Grčijo in Portugalsko, edine članice EU, ki še niso uskladile svojih zakonodaj z evropskimi pravili o varstvu podatkov, pozvala, naj pohitijo. "Imam sporočilo zanje in poznajo ga - pohitite!" je poudarila ob predstavitvi poročila o izvajanju pravil o varstvu podatkov.

>> Krepitev pravne države
Evropska komisija je sprejela vrsto ukrepov za nadaljnjo krepitev pravne države v Evropi s povečanjem ozaveščenosti, letnim ciklom pregleda in učinkovitejšim izvrševanjem. Z namenom učinkovitega skupnega odzivanja na kršitve pravne države bo Komisija še naprej v celoti uporabila svoje izvršilne pristojnosti, če ukrepi za zgodnje odkrivanje in preprečevanje ne bodo učinkoviti. Sprejela bo strateški pristop k postopkom za ugotavljanje kršitev ter po potrebi zadeve predložila Sodišču EU. Za hitrejše ukrepanje bo po potrebi predlagala začasne odredbe in skrajšane postopke. Države članice bo podpirala pri reševanju vprašanj v zvezi s pravno državo. Evropski parlament in Svet EU pa poziva, naj razmislita o skupnem pristopu k vodenju zadev na podlagi člena 7 PEU, ki bi vključeval jasna postopkovna pravila.

>> Lažji dostop do kapitalskih trgov za podjetja
21. julija so začela veljati usklajena pravila EU, ki bodo podjetjem omogočila lažji dostop do kapitalskih trgov. Poslej določenim vrstam izdajateljev, kot so pogosti izdajatelji, mala in srednje velika podjetja ter izdajatelji nelastniških vrednostnih papirjev, ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje ne bo več treba pripravljati dolgih in dragih predstavitev podrobnih informacij. Sprememba pomeni pomemben korak k uresničevanju unije kapitalskih trgov.

>> Odpravljanje nepoštenih pogodbenih pogojev
Evropska komisija je objavila smernice o odpravljanju nepoštenih pogodbenih pogojev. Smernice bodo potrošniškim organizacijam in pravnim strokovnjakom, tudi sodiščem, pomagale pri boljši zaščiti potrošnikov v EU pred nepoštenimi pogodbenimi praksami. Temeljijo na obsežni sodni praksi sodišča EU o nepoštenih praksah pri denimo hipotekarnih kreditih in posojilih v tujih valutah. Evropske podjetniške organizacije pa so kot dopolnilo smernicam pripravile priporočila o tem, kako potrošnikom predstaviti obvezne potrošniške informacije in pogoje v prijaznejši in preglednejši obliki. Obe pobudi sta del pregleda ustreznosti prava EU na področju varstva potrošnikov in trženja (program REFIT), kar je Evropska komisija napovedala ob objavi sporočila Nov dogovor s potrošniki.

>> Sveženj ukrepov za zaščito in obnovo svetovnih gozdov
Predlagani pristop zajema ukrepe za boljše mednarodno sodelovanje z deležniki in državami članicami, spodbujanje trajnostnega financiranja, boljšo rabo zemljišč in virov, trajnostno ustvarjanje delovnih mest in upravljanje dobavne verige ter ciljno usmerjene raziskave in zbiranje podatkov. Komisija se bo med drugim zavzemala za uvedbo certifikacijskih shem za proizvode, katerih proizvodnja ne vpliva na krčenje gozdov. Prizadevala si bo tudi, da bodo prihodnji trgovinski sporazumi prispevali k odgovornemu in trajnostnemu ravnanju z gozdovi. Poleg tega predlaga tudi ustanovitev observatorija EU za krčenje in degradacijo gozdov, ki bi spremljal in meril spremembe razvoja svetovnih gozdov.

>> Okvir za upravljanje evrskega proračuna
Evropska komisija je včeraj predlagala okvir za upravljanje evrskega proračuna, iz katerega bodo financirali strukturne reforme in javne naložbe. Okvir omogoča evrskim članicam strateško usmerjanje denarja k reformam in naložbam, ki so najpomembnejše za območje evra. Obseg pa bo opredeljen v okviru pogajanj o večletnem finančnem okviru.

 

 

>> Veljavna zakonodaja EU in sodna praksa Sodišča EU

 

Prvi, hkrati pa sam po sebi univerzalni pogoj za to, da bodo temeljne človekove pravice in svoboščine imele vsaj pridih univerzalnosti (pravne enakopravnosti in politične enakosti) je trajna in prepričljiva zamenjava argumenta moči (predvsem dnevnopolitične, strankarsko koalicijske moči) z močjo argumenta. Tudi zato je treba zagotavljati moč sodne veje oblasti, kar je pogoj za pristno vladavino prava. Naslovniki sodnih odločitev to počnejo z njihovim spoštovanjem in argumentirano strokovno kritiko, sodna oblast pa s kakovostjo odločanja: z močjo strokovnega argumenta, transparentnostjo delovanja, nepristranskostjo, objektivnostjo in etiko samokritične drže.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

Timon Hren:
Sporazum o priznanju krivde - primerjalnopravni pogled

dr. Mojca M. Plesničar:
Varovanje spolne avtonomije: modeli prisile, »ne pomeni ne« in »ja pomeni ja«

mag. Igor Karlovšek:
Ko bi človek pričakoval odločno obrambo sodstva, te ni

Miha Kunič:
Status pooblaščenca oškodovanca v zadevi Novič

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Ali uporabljate veljavno besedilo ZLS?
Zakon o lokalni samoupravi (ZLS) je doživel že 39 vplivov na besedilo in vse te spremembe, dopolnitve ter razveljavitve členov so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZLS.

V časovni lestvici je tudi vseh 40 različic besedila, kot se je spreminjalo od prve objave zakona. Kako se je pa spreminjalo besedilo vsakega posameznega člena, lahko spremljate v primerjalniku členov, ki primerja in barvno označi razlike v besedilu pred in po spremembi (npr. primerjava besedila 29. člena ZLS o pristojnosti občinskega sveta). Primerjate pa lahko tudi celotni različici besedil ali pa besedili, ki vključujeta samo spremenjene člene.

ZLS je povezan tudi z več kot 270 strokovnimi članki, več kot 420 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno) in več kot 60 judikati Sodišča EU. Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih, na katere se vsebinsko navezujejo.

Ob vsakem členu je tudi možnost dodajanja opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo.

>> Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek prinaša vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.