>> V veljavi novela ZKP-N
V soboto, 20. aprila, so začele veljati obsežne spremembe in dopolnitve > Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki se bodo večinoma začele uporabljati 20. oktobra, razen v 143. členu novele navedenih določb, ki se začnejo uporabljati 20. julija. Osnovni cilj novele je implementacija t. i. Direktive o žrtvah (2012/29/EU), vsebuje pa tudi druge pomembne rešitve. Upoštevajoč novejšo prakso Ustavnega sodišča RS in Evropskega sodišča za človekove pravice novela sistematično ureja zaseg predmetov, spisov in elektronskih naprav odvetnikov in drugih oseb, če gre za njihovo gradivo, ki vsebuje privilegirano komunikacijo. Tako spremenjeni 219.a člen določa, da se lahko preiskava elektronske naprave, zasežene odvetniku, odvetniškemu kandidatu ali odvetniškemu pripravniku, opravi le na podlagi sodne odredbe, ki je obrazložena v skladu s šestim odstavkom 220. člena. Velik del novosti se nanaša tudi na uporabo prekritih preiskovalnih ukrepov, med katerimi se npr. pri ukrepu tajnega opazovanja (149.a člen) glede na izkazane potrebe policije dopolnjuje katalog hujših kaznivih dejanj, v zvezi s katerimi je dopustno uporabiti ta ukrep. Novela prinaša tudi nov, podrobnejši in posodobljen režim pridobivanja prometnih in sorodnih podatkov, s čimer se zmanjšuje poseganje v pravico do varstva osebnih podatkov (od 149.b do 149.d člen).

>> Nadzora pokazala sistemske nepravilnosti pri delu mobilnih kriminalistov v civilu
Ministrstvo za notranje zadeve je v dveh nadzorih v letih 2017 in 2018 opozorilo na hude nepravilnosti pri delu kriminalistov, ki patruljirajo v civilu, razkriva portal Pod črto. Ministrstvo ob tem ugotavlja, da policija po prvem nadzoru ni izvedla nikakršnih omembe vrednih ukrepov za izboljšanje stanja. Ugotovljene nepravilnosti v primerih, v katere so bili vpleteni, segajo od neupravičenega vklepanja oseb, ki niso osumljenci kaznivih dejanj, in neupravičenih odvzemov prostosti posameznikom do nezakonitih pozivov k izročitvi droge. Ugotovitve navajajo še pomanjkljivo dokumentacijo pri izvedbi hišnih preiskav, samovoljno sledenje nedolžnim osebam in pisanje neresničnih izjav v policijsko dokumentacijo.

>> Dragan Tošić ne bo ob sumljivo premoženje
Višje sodišče v Ljubljani je prvostopenjsko sodbo, po kateri bi morali Dragan Tošić in z njim povezane osebe ostati brez 2,2 milijona evrov sumljivega premoženja, spremenilo v zavrnilno sodbo. Pri tem se je oprlo na lansko odločitev ustavnega sodišča, da zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora ne more veljati za nazaj.

>> V primeru Kamenik izločili odredbe o hišnih preiskavah
Sodnik celjskega okrožnega sodišča je v drugo po navodilih višjega sodišča izločil odredbe o hišnih preiskavah pri članih kriminalne združbe, v katero je bil na prehodu stoletja vpleten tudi Kristijan Kamenik. Odredbe so bile izločene, ker so bile premalo obrazložene. Kamenik je že skoraj tri leta zaprt v italijanskih zaporih, kjer prestaja osemletno kazen zaradi preprodaje kokaina, s katerim so ga ujeli v začetku maja 2016 v okolici Milana. V vozilu je imel tedaj okoli 47 kilogramov kokaina.

>> Cakić ne bo vložil zahteve za varstvo zakonitosti
Stefan Cakić, ki je bil zaradi uboja Gašperja Tiča pravnomočno obsojen na deset let zapora, se je odločil, da ne bo vložil zahteve za varstvo zakonitosti. Kazen je tako postala dokončna in izvršljiva, Cakić pa jo že prestaja v zavodu za prestajanje kazni Dob.

>> Višje sodišče znižalo kazen SDS zaradi spornih kreditov
Višje sodišče je deloma ugodilo pritožbi stranke SDS v primeru nezakonitega kreditiranja pri založbi Nova obzorja in globo znižalo z 20.000 evrov na 4200 evrov, predsedniku stranke Janezu Janši pa z 2000 evrov na 500 evrov. O pritožbi zoper globo v zadevi kredita Dijane Đuđić višje sodišče še ni odločilo.

>> Bo o volitvah v Ljubljani znova odločalo upravno sodišče?
Ustavno sodišče je v obravnavo sprejelo pritožbo Vilija Kovačiča na odločitev upravnega sodišča, ki je zavrnilo njegovo izpodbijanje izida lokalnih volitev v Ljubljani. Če bo ustavno sodišče Kovačiču ugodilo, bo zadeva najverjetneje vrnjena v odločanje upravnemu sodišču. Pravnik Jurij Toplak na podlagi statistike pričakuje, da se bo to zgodilo.

>> Inšpekcijski organi lani izrekli več kot 92.000 ukrepov
Inšpekcijski organi so lani skupaj rešili 131.207 zadev in opravili 107.505 inšpekcijskih nadzorov. Skupaj so izrekli 92.031 ukrepov, od tega 56.291 upravnih ukrepov in 35.740 prekrškovnih, kaže letno poročilo inšpekcijskega sveta.

>> Lani največkrat nadzor zasebnega varovanja
Inšpektorji za notranje zadeve so v letu 2018 največ nadzorov opravili na področju zasebnega varovanja, in sicer 482. Kot so zapisali na notranjem ministrstvu, imajo zasebno varovanje in varnostne službe čedalje pomembnejšo vlogo pri zagotavljanju varnosti, tudi nacionalne. Pozornost so inšpektorji namenili tudi nadzoru nad orožjem in pirotehniko.

>> Na Hrvaškem nova pravnomočna sodba v škodo LB in NLB
Županijsko sodišče v Zagrebu je v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami na Hrvaškem potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, po kateri morata Ljubljanska banka in NLB Privredni banki Zagreb plačati več kot 9 milijonov dolarjev glavnice, obresti in stroške postopka. Slovenija meni, da so te odločitve v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi Hrvaške.

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

>> Poziv za imenovanje sodnih izvedencev, cenilcev in tolmačev
Ministrstvo za pravosodje je objavilo prvi letošnji javni poziv k predložitvi vlog za imenovanje sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev za določena strokovna področja in podpodročja ter jezike. Vsebina poziva je bila oblikovana na podlagi obrazloženih mnenj predsednikov sodišč, ki so ministrstvo obvestili, na katerih področjih in podpodročjih izvedenskega in cenilskega dela oziroma za katere jezike v imeniku sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev, ki ga upravlja ministrstvo, ni dovolj ali sploh ni zapriseženih sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev. Na Ministrstvu za pravosodje si želijo, da bi bil odziv strokovnjakov na objavljeni javni poziv kar največji, zato vse zainteresirane vabijo k oddaji vlog, ki jih je ministrstvu potrebno predložiti v 30 dneh od objave javnega poziva.

>> Nevladne organizacije v javnem interesu
4. maja bosta začela veljati Pravilnik o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja nevladne organizacije za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju pravosodja in Pravilnik o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja nevladne organizacije za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu. Slednji določa kriterije za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja nevladne organizacije za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju razvoja nevladnih organizacij, transparentnosti in integritete v državi ter civilni družbi, razvoju informacijske družbe in razvoju kakovosti javne uprave ter boljše zakonodaje skladno s politikami in predpisi ministrstva, ki je pristojno za javno upravo ter na področjih, za katere ni pristojno drugo ministrstvo.

>> Priznanja na področju pravosodja
20. aprila je začel veljati novi Pravilnik o priznanjih na področju pravosodja, ki določa vrste priznanj in njihovo obliko ter pogoje in postopek podeljevanja priznanj na področju pravosodja, ki jih podeljujejo predsednik vrhovnega sodišča, generalni državni tožilec in minister, pristojen za pravosodje.

>> Direktorat za trajnostno mobilnost in prometno politiko
20. aprila je začela veljati dopolnitev > Uredbe o notranji organizaciji, sistematizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih, ki dosedanjim trem direktoratom Ministrstva za infrastrukturo dodaja Direktorat za trajnostno mobilnost in prometno politiko. Novoustanovljeni direktorat bo izvajal naloge s področja trajnostne mobilnosti, prometne politike, javnega potniškega prometa, alternativnih goriv, trans-evropskih transportnih omrežij in njihovega financiranja, poleg tega pa bo sodeloval pri usklajevanju ukrepov na področju okolja in klimatskih sprememb, ki se nanašajo na področje prometa.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 25

 

Andraž Teršek se v naslovu svoje zadnje kolumne nekoliko resignirano sprašuje »... le kako so ustavnosodna pojasnila o konceptu “nepristranskosti” še vedno potrebna?«. Matej Avbelj v svoji zadnji kolumni piše, da sodniki, ki ne priznavajo obstoja sodne ideologije »ne brzdajo svojih ideoloških vzgibov v sebi«. Jan Zobec znova poudarja, da je naša »patriotska doložnost«, da se borimo proti ugrabljeni državi. Tomaž Pavčnik v svoji kolumni v zadnji številki Pravne prakse opozarja na številne nesmisle iz zadnjih zapisnikov Sodnega sveta RS. Njihove besede odmevajo v zasebnih pogovorih na hodnikih in v pisarnah slovenskih institucij pravne države. Nad njimi se zgražajo ugledne gospe in gospodje. Res je, izjave kolegov niso dobrodošle, ker gredo proti toku, in zato ne naletijo na preveč odobravanja v slovenski javnosti, kaj šele v slovenski pravni stroki, ki jo zaznamuje glasna tišina. Psi naj kar lajajo, pravi glasna tišina, zatečeno stanje pa ostaja in bo ostalo. Oprostite, tudi glasove znotraj in zunaj sodniških vrst je treba utišati, da bo sodstvo znova lahko nastopalo kot enotna in uniformna vrsta, zato seveda tudi potrebujemo medijske sodnike oziroma lex Zobec.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

Alenka Razpet:
Stranka sodnega postopka kot storilec kaznivega dejanja krive izpovedbe

Jorg Sladič:
Za katera pravna sredstva še obstaja izključna pristojnost slovenskega sodišča po Uredbi Bruselj Ia

Tanja Bratina, Anja Drečnik:
Delujem v konkurenčnem okolju - sem naročnik?

Jan Stajnko, Jure Jakšić:
Privilegij zoper samoobtožbo in nadzorni (inšpekcijski) postopki

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Sodišče EU o pravici do plačanega letnega dopusta
Avstrijsko vrhovno sodišče je Sodišču EU postavilo vprašanje za predhodno odločanje, ali avstrijska nacionalna ureditev, ki določa, da ima delavec s 25 leti delovne dobe, ki pa je ni dopolnil pri istem avstrijskem delodajalcu, pravico le do petih tednov letnega dopusta (ker se za odmero dopusta upošteva le največ pet let zaposlitve pri drugem delodajalcu), medtem ko ima delavec, ki je 25 let delovne dobe dopolnil pri istem avstrijskem delodajalcu, pravico do šestih tednov letnega dopusta, nasprotuje pravu EU. Sodišče EU (zadeva C-437/17 z dne 13. marca 2019) je odločilo, da navedena avstrijska ureditev ni v nasprotju s pravom EU.

>> Ukrepi za spodbujanje zaposlovanja in rasti
Evropski parlament je potrdil več predlogov, ki bodo pripomogli k dokončanju unije kapitalskih trgov. Projekt unije kapitalskih trgov je bistven za spodbujanje rasti v Evropi, vlaganje v inovacije in spodbujanje globalne konkurenčnosti EU. S sprejetjem dogovora o 11 od 13 predlogov bo unija kapitalskih trgov postala pravi katalizator za naložbe na enotnem trgu, saj bo podjetjem iz EU zagotovila dodatne vire financiranja, državljanom pa dodatne možnosti varčevanja za prihodnost.

>> Program InvestEU
Evropski parlament je potrdil program InvestEU, ki bo spodbujal naložbe v Evropi v naslednjem dolgoročnem proračunu EU. InvestEU bo omogočil enostavnejši dostop do financiranja EU za naložbene projekte, ki bo hkrati učinkovitejše. Program InvestEU temelji na uspehu Junckerjevega načrta in bo pod eno streho in enim imenom združil Evropski sklad za strateške naložbe ter 13 drugih finančnih instrumentov EU, ki trenutno podpirajo naložbe v EU.

>> Ozaveščanje o spletnem nasilju nad ženskami
Evropska komisarka za pravosodje, potrošnike in enakost spolov Věra Jourová ter komisarka za digitalno gospodarstvo in družbo Marija Gabriel sta začeli kampanjo ozaveščanja o spletnem nasilju nad ženskami #DigitalRespect4Her. V skupni izjavi sta poudarili, da načela dostojanstva, spoštovanja in solidarnosti veljajo za vse in tudi na spletu. Vendar je za ženske in dekleta 27-krat bolj verjetno kot za moške, da postanejo žrtve spletnega nadlegovanja.

>> Boj proti dezinformacijam na spletu
Evropska komisija je objavila poročila podjetij Facebook, Google in Twitter o napredku glede boja proti dezinformacijam od marca 2019. Komisija spoštuje napredek Facebooka, Googla in Twitterja za povečanje preglednosti pred evropskimi volitvami. Vsa tri podjetja so na svojih platformah začela označevati politične oglase.

 

 

>> Veljavna zakonodaja EU in sodna praksa Sodišča EU

 

>> Ali besedilo ZDR-1, ki ga uporabljate, vsebuje vse spremembe?
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki je relativno nov predpis, je doživel že šest vplivov, ki so upoštevani le v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZDR-1.

V časovni lestvici je tudi vseh sedem verzij prečiščenih besedil, kot so se spreminjala od objave zakona.

Primerjalnik členov pa omogoča natančen vpogled v spremembo vsebine posameznega člena, saj primerja in barvno označi razlike v besedilu pred in po spremembi (npr. primerjalnik 54. člena, ki določa pogodbo o zaposlitvi za določen čas.). Primerjate pa lahko tudi celotni besedili zakona ali pa besedili, ki vključujeta samo spremenjene člene.

ZDR-1 je ob vsakem posameznem členu vsebinsko povezan s komentarjem zakona ter s 600 strokovnimi članki, več kot 2.700 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno) in 149 judikati Sodišča EU.

Ob vsakem členu je tudi možnost dodajanja opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo.

Zagotovite si dostop do vseh omenjenih vsebin portala IUS-INFO!

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
1. maj 2019		Družinski zakonik (DZ)
14. september 2019		Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek prinaša vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.