>> Odškodnine zaradi neustreznih razmer v zaporih
Slovenija je zaradi neustreznih materialnih pogojev prestajanja pripora ali zapora na podlagi postopkov pred Evropskim sodiščem za človekove pravice in pred domačimi sodišči med letoma 2012 in 2018 po podatkih državnega odvetništva izplačala približno 301.000 evrov odškodnin. ESČP je odškodnine priznalo priprtim in zaprtim v ljubljanskem zaporu, medtem ko je bilo vseh 145 pritožb zaradi domnevno neustreznih bivalnih pogojev v zaporu na Dobu zavrnjenih. Čeprav so pritožniki v pritožbah navajali tudi pomanjkanje zasebnosti, neustrezno zdravniško oskrbo in druga ravnanja, ki da so v nasprotju s prepovedjo mučenja iz evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, jim je ESČP pritrdilo le v delu, ki se je nanašal na prezasedenost sob, torej na premajhno kvadraturo sobe v kombinaciji z drugimi pogoji, kot so odsotnost iz sobe zaradi bivanja na svežem zraku in prostočasne dejavnosti.

>> Z novelo ZPOmK-1 do hitrejšega sankcioniranja kršiteljev
Postopki sankcioniranja kršiteljev pravil konkurenčnega prava naj bi bili po novem za Javno agencijo RS za varstvo konkurence bolj preprosti, to namreč predvideva osnutek novele zakona o varstvu konkurence, ki med drugim prinaša tudi novo možnost razrešitve direktorja agencije. Osnutek novele uvaja nov postopek administrativnega sankcioniranja pravnih oseb, na podlagi katerega bo agencija v enem postopku ugotovila kršitev določb zakona o preprečevanju omejevanja konkurence ter pravni osebi za ugotovljeno kršitev izrekla sankcijo. Osnutek je do 6. marca v javni obravnavi.

>> Sodstvo tudi letos čakajo številni izzivi
Ključne prioritete sodstva za letos so elektronsko poslovanje, urejanje težav na kazenskem področju ter nove naloge na področju družinskih zadev, ki jih prinaša uveljavitev družinskega zakonika, je ob odprtju sodnega leta izpostavil predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič. Kadri, prostori in plače ostajajo boleča točka sodstva.

>> Za člana Sodnega sveta Boris Ostruh in Saša Prelič
Predsednik republike Borut Pahor je državnemu zboru poslal kandidatno listo dveh kandidatov za člana Sodnega sveta. Poslanci bodo lahko izbirali med Borisom Ostruhom in Sašo Preličem. Ostruh je sicer vrhovni državni tožilec na oddelku za kazenske zadeve, Prelič pa profesor na katedri za gospodarsko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Pred glasovanjem v državnem zboru je predvidena javna predstavitev kandidatov.

>> Družinsko sodstvo se bo začelo na novo organizirati in delovati
Na področju udejanjanja Družinskega zakonika (DZ) se nakazuje precej tveganj, saj vse državne strukture niso v celoti pripravljene na vse. Vodja implementacijske skupine za družinski zakonik, vrhovna sodnica Mateja Končina Peternel, je včeraj med drugim opozorila, da ni mogoče predvideti števila primerov, ki jih bodo sodišča dobivala v obravnavo. Družinski zakonik namreč uvaja nove institute, ki jih dosedanja ureditev družinskega prava ni poznala. Ker ne vedo, kakšna bo obremenitev, so tudi h kadrovski krepitvi pristopili postopno. Za zdaj so razpisali sedem novih sodniških mest, sodiščem so odobrili dodatnih 36 mest za sodno osebje. Če bodo obremenitve večje, pa bodo odobrili tudi dodatne kadrovske okrepitve sodiščem, je pojasnila.

>> Vrhovno sodišče pritrdilo Mišiču glede razrešitve
Vrhovno sodišče je pritrdilo sodiščema na prvi in drugi stopnji, da je bil Gašpar Gašpar Mišič pred petimi leti nepravilno razrešen z vrha Luke Koper. Vrhovno sodišče meni, da ugotovljena dejstva ne utemeljujejo odpoklica predsednika uprave zaradi njegove nesposobnosti za vodenje poslov družbe.

>> Sodišče v zadevi Tušmobil ohranilo dokaze
Višje sodišče v Ljubljani je v zadevi Tušmobil ohranilo večino dokazov, ki jih je obramba obtoženih skušala izločiti iz spisa. Tako se bo v zadevi, v kateri se Akosu v nekdanji obliki očita brezplačno podeljevanje koncesije za uporabo frekvenc GSM in UMTS nekdanji družbi Tušmobil, po triletnem zastoju začela glavna obravnava.

>> Zadeva Kamenik
Celjsko višje sodišče je potrdilo odločitev okrožnega sodišča, da odredbe, na podlagi katerih so izvedli prisluhe v primeru preprodaje drog kriminalne združbe, v katero je bila vpletena družina Kamenik, ostajajo v spisu. So pa višji sodniki razveljavili odločitev prvostopenjskega sodišča glede hišnih preiskav članom združbe.

>> Upravno sodišče glede Kemisa prikimalo vrhniški občini
Upravno sodišče je ugodilo vrhniški občini, ki je tožila ministrstvo za okolje in prostor, ker je to ni priznalo kot stranske udeleženke v postopku gradbenega inšpektorata v Kemisu. Sodišče je primer tako že drugič vrnilo gradbenemu inšpektoratu in mu dalo navodila, po katerem bo moral zdaj odločiti vsebinsko.

>> Furs lani izvedla 6417 nadzorov
Finančna uprava RS (Furs) je lani izvedla nekaj manj inšpekcijskih nadzorov kot leto prej, pri tem pa kršiteljem naložila precej več dodatnih davčnih obveznosti. Skupaj je bilo izvedenih 6417 nadzorov, pri čemer so bile ugotovljene dodatne davčne obveznosti v višini 163,8 milijona evrov. To je 26 odstotkov več kot leta 2017.

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

Katera ideologija druži slovenske ustavne sodnike? So po večini levi ali desni? Pripadajo Janezu, Mirotu, ali so že od Marjana? Nekako takole se sliši ljudski glas, o katerem lahko prebiramo v slovenskem tisku. Iz akademskih slonokoščenih stolpov so dolga leta odgovarjali, da ustavni sodniki, seveda, niso ideološki, njihovo imenovanje, pa čeprav čez politiko, pa tudi ne šteje nič. Ustavni sodniki, kot vsi ostali pravniki, so vendar objektivni, strokovnjaki brez vonja in okusa, ki na podlagi prebiranja pravnih tekstov svoji javnosti, ali vsaj strankam v postopku, povedo, kaj je objektivno prav. Raziskovalci na projektu Ideologija na sodiščih, ki ga s podporo ARRS izvajata FDŠ in Re-forma, smo postavili hipotezo, da to ne drži. Zdaj vas o potrjevanju hipoteze lahko prepričamo že z nekaj več izbranimi empiričnimi podatki.

 

 

>> Kolumne vseh avtorjev

 

>> Obsežna novela Zakona o zavarovalništvu
26. februarja bodo začele veljati spremembe in dopolnitve > Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1), ki med drugim v slovenski pravni red prenašajo določbe Direktive 2016/97/EU o distribuciji zavarovalnih produktov (prenovitev). Novela naj bi zagotovila višjo raven zaščite imetnikov zavarovalnih polic, kakovostnejše informacije za potrošnike in boljša pravila poslovanja za prodajalce zavarovanj. Tako bodo med drugim morali biti v zavarovalnicah vzpostavljeni postopki za odobritev vsakega zavarovalnega produkta pred njegovim trženjem ali distribucijo strankam, zavarovalnica pa bo tudi morala pravočasno pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe zavarovalca obvestiti o naravi plačila, ki ga prejmejo njeni zaposleni v zvezi z zavarovalno pogodbo.

>> Pravila podeljevanja koncesij
12. februarja je začel veljati Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah (ZNKP), ki ureja nekatere koncesijske pogodbe za gradnje in koncesijske pogodbe za storitve v skladu z Direktivo 2014/23/EU o podeljevanju koncesijskih pogodb. Zakon predvsem določa, kako se koncesije podeljujejo, to je pravila glede postopkov izbiranja koncesionarjev, vsebino odločitve o koncesionarju, samo koncesijsko pogodbo in njeno spreminjanje v času trajanja pogodbe ter pravila glede izvajanja koncesije s podizvajalci. Zakon velja za koncesije, katerih vrednost je enaka ali višje od mejne vrednosti iz direktive, ki trenutno znaša 5,548 milijona evrov, in niso opredeljene kot izjema, za katere se zakon ne uporablja. Izjeme so npr. oskrba s pitno vodo, elektronske komunikacije, linijski potniški prevozi, področje obrambe in varnosti, negospodarske storitve splošnega pomena.

>> Raziskovalna in razvojna dejavnost
Novela > Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (ZRRD), ki bo začela veljati 26. februarja, usklajuje ZRRD z Direktivo 2016/801/EU o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair. V zakonu se spreminja opredelitev raziskovalca iz tretje države (5. člen - primerjalnik) in črtajo določbe o mobilnosti raziskovalcev iz tretje države, ker bo to vprašanje urejeno s predvideno spremembo >Zakona o tujcih.

>> Pravila za enako presojo položaja upnikov banke
12. februarja so začele veljati spremembe in dopolnitve > Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank (ZRPPB), ki v pravni red prenašajo spremembe Direktive 2017/2399/EU o razvrstitvi nezavarovanih dolžniških instrumentov v primeru insolventnosti. S poenotenjem pravil bo v vseh evropskih državah zagotovljena enaka presoja položaja upnikov banke. Direktiva določa tudi nov razred dolžniških vrednostnih papirjev banke in njegovo umestitev v hierarhijo obveznosti za potrebe poplačila upnikov.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 8 in 9

 

>> Dostop organov kazenskega pregona do finančnih informacij
Evropski parlament in Svet EU sta dosegla politični dogovor glede predloga Komisije za izboljšanje čezmejnega dostopa organov kazenskega pregona do finančnih informacij. Novi ukrepi bodo policiji omogočili hitrejše kazenske preiskave, kar bo okrepilo odziv EU proti terorizmu in drugim hudim oblikam kriminala.

>> Pregledni in predvidljivi delovni pogoji
Evropska komisija, Evropski parlament in Svet EU so dosegli začasni dogovor o predlogu nove direktive o preglednejših in predvidljivejših delovnih pogojih, s katerim želi Komisija zaščititi zlasti delavce z nestandardnimi oblikami zaposlitve. Zadnja leta je četrtina vseh pogodb o zaposlitvi povezana z atipičnimi oblikami zaposlitve. Sem spadajo vse zaposlitve, ki niso za nedoločen čas s polnim delovnim časom, pa naj gre za „klasično“ delo s krajšim delovnim časom ali delo na zahtevo brez zagotovljenega delovnega časa. Po novem delavci na zahtevo na primer ne morejo več biti odpuščeni, če zavrnejo delo, o katerem so bili obveščeni v zadnjem trenutku. Delodajalci pa delavcem brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti ne morejo več preprečiti dodatne zaposlitve pri drugem delodajalcu.

>> Boj proti nezakonitemu sovražnemu govoru na spletu
Evropska komisija ugotavlja, da kodeks ravnanja EU zagotavlja učinkovit odziv proti nezakonitemu sovražnemu govoru na spletu. Podjetja IT zdaj ocenijo 89 % označenih vsebin v 24 urah, 72 % vsebin, ocenjenih kot sovražni govor, pa je odstranjenih. Za primerjavo - leta 2016 je bilo v 24 urah označenih 40 % vsebin, odstranjenih pa 28 %. Vendar morajo podjetja izboljšati svoje povratne informacije za uporabnike ter zagotoviti več preglednosti glede obvestil in odstranitev.

>> Nov črni seznam držav s pomanjkljivimi ureditvami
Evropska komisija je sprejela nov seznam tretjih držav s pomanjkljivimi ureditvami za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Namen seznama, na katerem je 23 držav, je zaščititi finančni sistem EU z boljšim preprečevanjem tveganj pranja denarja in financiranja terorizma.

>> Nova pravila o vseevropskem osebnem pokojninskem produktu
Evropski parlament in Svet EU sta dosegla politični dogovor o predlogu Evropske komisije o vseevropskem osebnem pokojninskem produktu (PEPP). Potrošniki bodo imeli več izbire pri odločanju o varčevanju za pokojnino, prihranke pa bodo lažje prilagodili svojim potrebam.

>> Pomanjkljivosti v odzivu EU na afero dieselgate
Zakonodaja EU v povezavi z izpusti vozil se je od afere dieselgate izboljšala, vendar še vedno obstaja vrsta pomanjkljivosti, je posvarilo Evropsko računsko sodišče v dokumentu, ki ga je v Bruslju predstavil slovenski član sodišča Samo Jereb.

Sara Bagari:
Vsebine nestandardnih oblik dela v kolektivnih pogodbah dejavnosti

Katarina Kresal Šoltes:
Odstopanje od minimalnih standardov v kolektivnih pogodbah dejavnosti

Darja Senčur Peček:
Ureditev delovnega časa med prožnostjo in varnostjo v kolektivnih pogodbah dejavnosti

Valentina Franca:
Med teorijo in prakso: vsebine izobraževanja in usposabljanja v kolektivnih pogodbah dejavnosti

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Ali uporabljate zadnje veljavno besedilo ZDIJZ?
Besedilo Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), ki je bil objavljen leta 2003, je bilo do sedaj spremenjeno 12-krat. Vse spremembe, dopolnitve in razveljavitve členov so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZDIJZ.

V časovni lestvici je na voljo tudi vseh 13 verzij prečiščenih besedil tega zakona, v primerjalniku členov pa lahko še posebej natančno ugotavljate spremembe v samem besedilu - za primer si lahko ogledate 4. člen ZDIJZ (o informaciji javnega značaja) pred in po noveli.

ZDIJZ je vsebinsko povezan z več kot 230 strokovnimi članki, več kot 260 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno), prek 1770 judikati Sodišča EU in več kot 60 odločitvami Državne revizijske komisije. Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih, na katere se vsebinsko navezujejo.

>> Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek prinaša vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.