>> Dokazati je treba dejansko škodo
Ob razveljavitvi prvega odstavka 57. člena > Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) se je začelo špekulirati o zahtevah za odškodnine tistih, ki jim je država blokirala premoženje. Generalni državni odvetnik Jurij Groznik dopušča možnost takih tožb, a poudarja, da mora vsak tožnik dokazati, da mu je bila škoda dejansko povzročena. Odškodnina v takih primerih ni nekaj samoumevnega: "Vsak primer se presoja posebej. Če nekdo toži, ker je bil med sojenjem v priporu, se v njegovi tožbi upošteva tudi, koliko je oškodovanec z lastnim ravnanjem prispeval k odreditvi pripora, ali se je morda izogibal obravnavam, ni dvigoval sodne pošte." Temelj za odškodninsko odgovornost pa bi bil podan, če bi prišlo do "eklatantne kršitve predpisov zaradi nepoznavanja prava s strani nekega sodnika, zaradi naklepa", a takega primera pri nas po besedah Groznika še ni bilo.

>> Slovenija za pravosodni sistem namenja več sredstev od evropskega povprečja
Svet Evrope je danes objavil poročilo o pravosodnih sistemih v evropskih državah, tudi v Sloveniji. Poročilo ugotavlja, da Slovenija za pravosodni sistem namenja več sredstev od evropskega povprečja. Glede na podatke v poročilu ima Slovenija dvakrat več sodnikov na 100.000 prebivalcev od evropskega povprečja, hkrati pa ima dvakrat manj odvetnikov. Poročilo tudi ugotavlja, da je slovenski proračun za pravno pomoč na prebivalca (1,5 evra) med najnižjimi med državami Sveta Evrope. Najnižji proračun ima Azerbajdžan (0,06 evra na prebivalca), najvišjega pa Švedska (36,21 evra). Evropsko povprečje je 6,96 evra na prebivalca.

>> Odbor tudi z opozorili o ugledu sodstva v javnosti
Odbor DZ za pravosodje se je seznanil z letnim poročilom o delu sodišč in letnim poročilom sodnega sveta za leto 2017. Kljub zagotovilom predstavnikov sodstva, da je delo sodišč učinkovito, so bili člani odbora v razpravi kritični do ugleda sodstva v javnosti in zadovoljstva uporabnikov sodišč, ki so do dela sodišč pogosto nezaupljivi.

>> Pri gospodarski kriminaliteti postopki na sodiščih po opozorilih predolgi
Odbor DZ za pravosodje se je seznanil s poročilom o delu državnih tožilstev in poročilom Specializiranega državnega tožilstva za lansko leto. V razpravi je bilo tako iz vrst poslancev kot tožilcev med drugim slišati opozorila, da postopki v primerih najhujših gospodarskih in korupcijskih kaznivih dejanj na sodiščih potekajo mnogo prepočasi.

>> Po razveljavitvi višjega sodišča znova v dokazovanje izvora premoženja
Višje sodišče je razveljavilo sodbo, s katero je okrožno sodišče v tožbi specializiranega tožilstva po Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) zoper Vlasto Mrčinko odločilo v korist slednje. Zdaj se bo sojenje začelo znova. Ustavno sodišče (odločba U-I-6/15) je prav na pobudo Mrčinkove razveljavilo člen zakona, ki govori o retroaktivnosti. Proti Mrčinkovi so uradni organi leta 2014 sprožili finančno preiskavo zaradi suma utaje davkov, predlani pa tudi sodno preiskavo zaradi davčne zatajitve. Pregledali so njene prihodke in odhodke od leta 2007 dalje in naračunali dobrega pol milijona nepojasnjenega premoženja.

>> Šketa primer tožilca Kozine predal etični komisiji
Generalni državni tožilec Drago Šketa je primer spornih izjav državnega tožilca Jožeta Kozine na odboru za pravosodje predal komisiji za etiko in integriteto pri Državnotožilskem svetu, ki preverja kršitve etičnega kodeksa tožilcev. Ko bo prejel mnenje, se bo odločil o nadaljnjih korakih, so potrdili na vrhovnem državnem tožilstvu.

>> Sodišče potrdilo nedopustnost diskriminacije oseb s hivom
Sodišče je pred kratkim kot diskriminatorno presodilo ravnanje zdravstvenega delavca, ki je zavrnil zdravstveno obravnavo osebe, ker ima hiv. Ker je zdravstveni delavec osebo, ki živi s hivom, prizadel v njenih osebnostnih pravicah, je oškodovancu dosodilo še odškodnino zaradi duševnih bolečin. Gre za prvi tak primer zaradi diskriminacije v zdravstvu. Že pred tem so sodišča obravnavala primer, ko je oškodovanec tožil zaradi diskriminacije pri dostopu do zaposlovanja iz razloga, ker je šlo za osebo s hivom.

>> Noveliranje zakonov o DDV in o davku od dohodka pravnih oseb
Vlada je danes potrdila predlog novele zakona o davku na dodano vrednost (DDV) in predlog novele zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, s katerima želi prenesti določila področnih evropskih direktiv. Spremembe pri DDV se med drugim nanašajo na opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo, pri obdavčenju dohodka pravnih oseb na izogibanje davkom.

>> Umik avtomatičnega informativnega izračuna za letne pravice iz javnih sredstev
Vlada je danes sprejela predlog novele zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, s katero umika masovni avtomatični informativni izračun za letne pravice iz javnih sredstev, ki bi se sicer moral začeti uporabljati prihodnje leto. Ohranil se bo dosedanji sistem mesečnega preverjanja, ki da je bolj kakovosten. Še vedno velja, da od decembra letošnjega leta dalje strankam za podaljševanje letnih pravic, kot so otroški dodatek, subvencija vrtca, državna štipendija, malice ali kosilo, ne bo treba oddati vloge. Vlogo za priznanje pravice bodo državljani morali oddati le prvič, ko bodo uveljavljali določeno pravico.

 

 

>> Celoten pregled aktualnih novic

 

Glede na dogajanje, ki sem ga v zadnjem času spremljal iz poklicnih in napol poklicnih razlogov (kritike sodnega odločanja v določenih primerih, odločitev Ustavnega sodišča Up-995/15, prispevek Zvjezdana Radonjiča: Sporno delo drugostopenjskih sodišč v Pravni praksi št. 35), po moji oceni še vedno hodimo v krogih oziroma kot mački okoli vrele kaše, ker poskušamo glede odločanja v kazenskih zadevah na vsak način in vse pretege v celoti ohraniti instrukcijsko maksimo. Pogosto se zavije v tančico navidezne kontradiktornosti šele v fazi postopka, ko so že karte podeljene in je ta karta edino, kar še daje možnost šibkejši stranki. Da ne govorim o tem, da je za zagotavljanje te kontradiktornosti edini garant sodnik, ki se mu nalaga, da se aktivno (ne tako redko celo kot edini) resno ukvarja z dejstveno podlago primera. Sistem torej samega sodnika postavlja v neke vrste kognitivno disonanco, pri kateri je nujno močnejša misel, ki se mu ponuja prek obtožnega akta - in ta, kot vemo, večinoma zmaga.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

dr. Rok Čeferin in Sanja Sega:
Odvetnik, pravo in družba - II ali še nekaj besed o nespodobnosti

dr. Nina Plavšak in dr. Renato Vrenčur:
Uporaba 93. člena Gradbenega zakona v pravnem prometu z nepremičninami

Boštjan Tratar:
Procesna legitimacija delničarjev pred ESČP

Maja Lajevec:
Zaseg dolžnikovih prejemkov v stečaju - kje je težava?

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Javni poziv sodnikom
Sodni svet je objavil javni poziv sodnikom k vložitvi kandidatur na vodstvena mesta podpredsednika Delovnega sodišča v Celju, predsednika Okrajnega sodišča v Kranju in predsednika Okrajnega sodišča v Domžalah. Kandidati morajo prijavi oziroma kandidaturi priložiti življenjepis z opisom svoje strokovne dejavnosti, šestletni strateški program dela sodišča in dokazila, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev iz 62. člena Zakona o sodiščih. Predložitev šestletnega strateškega programa dela sodišča ni obvezna za kandidate za podpredsednike sodišč. Prijavo oziroma kandidaturo je treba oddati do 28. oktobra 2018.

>> Le še 16 centrov za socialno delo
Obsežna novela > Zakona o socialnem varstvu (ZSV), ki se je začela uporabljati 1. oktobra, uvaja novo organizacijsko strukturo centrov za socialno delo, po kateri se bo zdajšnjih 62 centrov spojilo v 16 večjih (seznam enot posameznih območnih CSD). Tako naj bi med drugim poenotili delovanje centrov in povečali učinkovitost in kakovost njihovega dela. Z uvedbo nove organizacijske strukture se bo na ravni novoustanovljenega CSD organizirala skupna splošna služba, ki vključuje kadrovsko službo, računovodstvo in tehnično-administrativno službo. Prav tako se bo organizirala služba za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev in skupna strokovna služba, ki bo vključevala službo za koordinacijo in pomoč žrtvam, torej interventno službo in krizne centre. Zaposleni na enotah centrov bodo na eni strani razbremenjeni administracije in upravnih postopkov po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), zaradi več terenskega dela pa bodo bolj vpeti v lokalno okolje. Reorganizacija, ki ne posega v pravice uporabnikov, vključuje tudi uvedbo informativnega izračuna, ki je napovedan za 1. januar 2019. Ob prehodu v novo organizacijsko strukturo v centrih ne pričakujejo večjih težav.

>> Nova kategorizacija nastanitvenih obratov že velja
Od 1. oktobra je v veljavi Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov, ki vpeljuje standarde Hotelstars za hotele in posodoblja tudi standarde za ostale nastanitvene obrate. Vsi nastanitveni obrati morajo kategorijo nastanitvenega obrata uskladiti z določbami pravilnika v roku pol leta. To pomeni, da se bodo morali do 1. aprila prihodnjega leta nastanitveni obrati na novo kategorizirati. Kategorizacijo morajo opraviti hoteli, moteli, penzioni in gostišča, kampi, apartmaji, počitniška stanovanja in počitniške hiše, sobe, kmetije z nastanitvijo in marine. Izjema so obrati v najvišjih kategorijah, ki so jih ocenili ocenjevalci in jim kategorija še velja. Tem bo kategorija veljala do izteka veljavnosti. Kategorija se označuje z zvezdicami, razen v primeru turističnih kmetij, pri katerih se ocena izraža s številom pridobljenih jabolk.

>> Novosti pri obveznem zdravstvenem zavarovanju
Obsežne spremembe in dopolnitve > Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki bodo začele veljati 13. oktobra, prinašajo številne novosti. Spremembe se med drugim nanašajo na pravice do zobotehničnih pripomočkov, zobnih vsadkov in ortodontskega zdravljenja. Po novem se bo število omejitev oploditev z biomedicinsko pomočjo nanašalo le na zunajtelesno oploditev. Širi se nabor bolezenskih stanj, katerih bolniki so upravičeni do zdraviliškega zdravljenja, in uvaja nov razlog za odlog začetka že odobrenega zdraviliškega zdravljenja. Spremembe pravil se nanašajo tudi na denarne dajatve in potne stroške. Pravico do spremstva za zdravljenje v tujini bodo po novem imeli tudi bolniki, starejši od 18 let, če bodo za to utemeljeni zdravstveni razlogi. Spremljevalec bo lahko uveljavljal nadomestilo za plačo. Omejuje pa se zdravniška pravica predpisovanja receptov za osebno rabo. Številne določbe se bodo začele uporabljati v enem letu po uveljavitvi novele, druge pa od vzpostavitve tehničnih možnosti.

>> KP Banke Slovenije
28. septembra se je začel uporabljati Aneks št. 2 h Kolektivni pogodbi Banke Slovenije, ki prinaša novosti glede ureditve odpravnin presežnih delavcev in odpravnin ob upokojitvi. Tako po novi ureditvi odpravnina presežnih delavcev, ki lahko presega 10-kratnik osnove, ne sme preseči 20-kratnika povprečne plače izplačane po KP Banke Slovenije v zadnjih treh mesecih. Odpravnina ob upokojitvi pa sedaj pripada tudi osebam, ki imajo ugotovljeno invalidnost I. kategorije oziroma pridobijo pravico do invalidske pokojnine.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 63 in 64

 

>> Sodišče EU dovolilo policiji dostop do osebnih podatkov na telefonih
Policija lahko v posebnih okoliščinah pridobi dostop do osebnih podatkov na telefonih za preiskovanje tudi ne tako hudih kaznivih dejanj. Vendar le če ta dostop ne pomeni hude kršitve pravice do zasebnega življenja, je odločilo Sodišče EU (zadeva C-207/16). Odločitev je temeljila na primeru španske policije, ki je preiskovala rop denarnice in mobilnega telefona. Preiskovalci so zaprosili za dostop do identifikacijskih podatkov uporabnikov telefonskih številk, ki so bile od dneva ropa aktivne na ukradeni napravi. Špansko sodišče je njihovo prošnjo zavrnilo, ker kaznivo dejanje ni bilo dovolj hudo, da bi upravičilo vdor v zasebnost.

>> Direktiva o distribuciji zavarovalnih produktov v duhu varstva potrošnikov
1. oktobra je stopila v veljavo Direktiva IDD (EU) 2016/97 - Direktiva o distribuciji zavarovalnih produktov, ki naj bi zagotovila enake ravni varstva potrošnikov in enake konkurenčne pogoje za vse distributerje. Nadzor nad produkti in ureditev upravljanja sta najpomembnejša pri varstvu potrošnikov in zagotavljanju, da posamezni zavarovalni produkti ustrezajo potrebam in zahtevam potrošnika, na ta način pa se zmanjša zavajajoča prodaja, posledično pa tudi morebitna škoda potrošniku. V tem kontekstu Direktiva IDD zagotavlja podrobno ureditev, upoštevajoč profile transparentnosti in zaščite potrošnika, tako v zvezi z oblikovanjem produkta kot njegovo distribucijo.

>> Stopnja napak pri porabi EU se še naprej znižuje
Evropsko računsko sodišče je v poročilu o izvrševanju proračuna ugotovilo, da se splošna stopnja napak pri porabi EU še naprej zmanjšuje. Potem ko je bila predlani 3,1-odstotna, se je lani znižala na 2,4 odstotka, kar predstavlja 3,3 milijarde evrov. Računsko sodišče je sicer v poročilu EU pozvalo, naj ne daje obljub, ki jih ne more izpolniti.

>> Spremenjena pravila za avdiovizualne medije
Evropski parlament je v torek potrdil spremenjena pravila za avdiovizualne medije v Evropi. Nova pravila bodo kot del strategije za enotni digitalni trg utrla pot pravičnejšemu regulativnemu okolju za celotni avdiovizualni sektor, vključno s storitvami na zahtevo in platformami za izmenjavo videoposnetkov. Pravila podpirajo evropsko avdiovizualno produkcijo in zagotavljajo neodvisnost avdiovizualnih regulatorjev, izboljšujejo zaščito mladoletnih oseb in krepijo boj proti sovražnemu govoru v vseh avdiovizualnih vsebinah.

>> Izenačitev davčne obravnave tiskanih in elektronskih publikacij
Finančni ministri EU so v torek v Luksemburgu po več brezplodnih poskusih v minulih letih le dosegli dogovor o izenačitvi davčne obravnave tiskanih in elektronskih knjig ter časopisov. Članice bodo lahko tudi za elektronske publikacije uporabljale znižane stopnje, nekatere pa tudi super znižane in ničelne stopnje DDV.

>> Lani odkrili za več kot 580 milijonov evrov ponarejenih izdelkov
Zadnji podatki Evropske komisije kažejo, da so carinski organi leta 2017 na zunanji meji EU zadržali več kot 31 milijonov ponarejenih izdelkov, ki bi bili na črnem trgu vredni več kot 580 milijonov evrov. Čeprav so se številke od leta 2016 na splošno zmanjšale, je delež ponarejenega in potencialno nevarnega blaga za vsakdanjo uporabo, kot so zdravstveni izdelki, zdravila, igrače in električne naprave, zdaj pri vseh zasegih veliko večji, saj 43 % vsega zadržanega blaga spada v to kategorijo.

>> EU vzpostavlja enotni digitalni portal Tvoja Evropa
Evropski parlament in države članice EU so včeraj potrdili uredbo o Tvoji Evropi, ki vzpostavlja enotni digitalni portal. Portal bo v skladu s strategijo za enotni digitalni trg ljudem in podjetjem omogočil, da lažje, hitreje in bolje opravijo upravne postopke. Od leta 2020 bodo imeli uporabniki prek portala Tvoja Evropa dostop do vseh informacij o evropskih ali nacionalnih pravilih v zvezi z delom, izobraževanjem, zdravstvenim varstvom, ustanovitvijo podjetja, davki in zaposlovanjem.

 

 

>> Veljavna zakonodaja EU in sodna praksa Sodišča EU

 

>> Ali uporabljate veljavno besedilo ZPP?
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) je doživel že 28 vplivov na besedilo in vse spremembe, dopolnitve ter razveljavitve so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZPP.

V časovni lestvici je na voljo tudi vseh 29 verzij čistopisov zakonskega besedila, kakor se je spreminjalo od prve objave. V primerjalniku členov lahko natančno ugotavljate spremembe v samem besedilu - npr. primerjava besedila 324. člena ZPP (sestavine sodbe) pred in po spremembi.

ZPP je vsebinsko povezan z več kot 1.820 strokovnimi članki, več kot 1.870 odločbami Državne revizijske komisije, več kot 42.850 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno) in 653 sodbami Sodišča EU. Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih, na katere se vsebinsko navezujejo.

Ob vsakem členu je tudi možnost dodajanja opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo.

>> Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek prinaša vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.