>> Brezplačnega vpogleda v sodne vpisnike še vedno ni
Določbo, da morajo sodišča prek spleta strankam in širši javnosti omogočiti brezplačen vpogled v vpisnike, je prinesel nov Sodni red, ki je začel veljati v začetku lanskega leta. Projekt bi moral zaživeti do konca septembra lani, a se je zavleklo, ker je Vrhovno sodišče podvomilo, ali ima zanj zadostno pravno podlago. Predvsem je podvomilo, ali trenutna zakonodaja poleg vpogleda v podatke o strankah postopka dovoljuje tudi vpogled v že opravljene naroke v posamezni zadevi. Za mnenje o tem je Vrhovno sodišče povprašalo Informacijskega pooblaščenca, ki je sodišču odgovoril, da glede na določbe Zakona o sodiščih (ZS) ne vidi pravne podlage za daljšo javno objavo podatkov o že opravljenih narokih in strankah postopka. Zato ocenjuje, da bi bilo treba zadeve nujno jasneje zakonsko urediti. Ministrstvo za pravosodje, ki bi moralo pripraviti ustrezne spremembe zakonodaje, se s tem ni strinjalo.

>> Odbor podprl kandidatko za pravosodno ministrico
Odbor za pravosodje je predstavitev kandidatke za pravosodno ministrico Andreje Katič danes ocenil kot ustrezno. Imenovanje je podprlo sedem članov, štirje so bili proti. Katičeva pričakuje, da se bo slovensko sodstvo pripravljeno soočiti s pomanjkljivostmi in zanje prevzeti odgovornost, pa tudi, da se bo začelo odzivati na javne očitke o nepravilnostih. Ker je sodni svet dobil dodatne pristojnosti, rabi tudi finančno neodvisnost, na kar bo pozorna pri pripravi prihodnjih proračunov. Skladno s koalicijsko pogodbo je Katičeva napovedala razmislek o uvedbi triletne preizkusne dobe sodnikov. Koalicijski partnerji so si zadali, da sodnikov ne bi več imenoval DZ, ampak na predlog sodnega sveta predsednik republike ali sam sodni svet, katerega sestavo pa bi lahko spremenili. Izpostavila je tudi problem neenakomerne obremenitve sodnikov in sodišč. Čeprav mreža sodišč ni izrecno omenjena v koalicijski pogodbi, se bo treba po besedah Katičeve, ki trenutno vodi ministrstvo za obrambo, pogovoriti tudi o njeni reorganizaciji, za kar minister Goran Klemenčič ni našel dovolj politične podpore. Med prioritetami je navedla še pripravo novega zakona o nepravdnem postopku, spremembe insolvenčnega zakona in zakona o kazenskem postopku. Katičeva je ob koncu zaslišanja še navedla, da bo eno od mest državnega sekretarja zasedla Dominika Švarc Pipan, ki se je nekaj časa omenjala tudi kot morebitna kandidatka za ministrico.

>> Sodiščem dodatno skoraj dva milijona evrov
Vlada je sodiščem prerazporedila 1,93 milijona evrov sredstev za stroške, povezane s sodnimi postopki in brezplačno pravno pomočjo. Razlog za nastanek primanjkljaja je predvsem v rasti stroškov za odvetnike, tolmače in hrambo motornih vozil, hkrati pa izvajajo brezplačno pravno pomoč. Nimajo pa vpliva na obseg in zahtevnost prejetih zadev.

>> Simonič o uspešnosti tožilstva
Vodja Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru Darko Simonič se je v intervjuju dotaknil številnih obtožb zoper nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja, smrti Bora Nekrepa in uspešnosti svojega dela. Glede na število doseženih obsodilnih sodb ni razloga za nezadovoljstvo, meni višji državni tožilec.

>> Opozicija za izredno sejo DZ za zagotovitev predvidljivega poslovnega okolja
Poslanci SDS, NSi in SNS so na predsednika DZ naslovili poziv za sklic izredne seje DZ za zagotovitev stabilnega, predvidljivega in ugodnega okolja za razvoj slovenskega gospodarstva in družbe. Menijo, da je koalicijski sporazum vznemiril slovenske podjetnike in obrtnike, skrbijo jih tudi "izjave članov oz. podpornikov koalicije". Predsednik SDS Janez Janša je v odzivu na po njegovi oceni grožnje, ki jih vsebuje koalicijska pogodba, izrazil prepričanje, da želi nova vlada z različnimi ukrepi zatreti ali pregnati podjetnost.

>> Volilna opravila pred lokalnimi volitvami
3. septembra so začeli teči roki za izvedbo volilnih opravil pred lokalnimi volitvami, ki bodo 18. novembra. Na njih bodo volivke in volivci izbirali nova vodstva v 212 občinah. Od ponedeljka pa lahko na upravnih enotah že overijo podpise podpore kandidatom in kandidatnim listam.

>> Varuh proti ponižujočemu obravnavanju katerekoli veroizpovedi
Pri varuhu človekovih pravic so se odzvali na nedavna medijska poročanja glede muslimanov in beguncev v Sloveniji. Varuhinja Vlasta Nussdorfer nasprotuje ponižujočemu obravnavanju katerekoli veroizpovedi, zlonamernemu obravnavanju pripadnikov s predsodki, stereotipi in vnaprejšnjim neutemeljenim obtoževanjem, hujskanjem in sovražnim odnosom.

>> Zaradi poskusa uboja na Igriški skoraj šest let zapora
Po priznanju je ljubljansko okrožno sodišče obsodilo Šerifa Amidžića za poskus uboja 18-letnika aprila letos na Igriški ulici v Ljubljani. Prisodili so mu pet let zapora za poskus uboja in 11 mesecev zaporne kazni zaradi preklica pogojne obsodbe s konca lanskega leta. Tako bo presedel enotnih pet let in 10 mesecev.

>> Obtoženi dvojnega umora na Krasu na obvezno psihiatrično zdravljenje
Sodni senat koprskega okrožnega sodišča je za 36-letnega Kraševca, obtoženega dvojnega umora marca lani, odredilo obvezno psihiatrično zdravljenje iz razloga neprištevnosti, je potrdil zagovornik obtoženega Gorazd Gabrič. Kot je poudaril, so uspeli dokazati, da je bil njegov varovanec neprišteven, vendar bi bilo treba nekatere stvari še razčistiti.

>> Cekuta mora v zapor
Višje sodišče v Ljubljani je zavrnilo pritožbo Jureta Cekute na poziv Okrožnega sodišča v Ljubljani na prestajanje zaporne kazni. To pomeni, da bo moral Cekuta v zapor praktično takoj, ko bo prevzel poziv, je povedal njegov odvetnik Janko Jerman in dodal, da so pravna sredstva izčrpana.

>> Ženski zapor na Igu predvidoma razširjen in prenovljen leta 2022
Gradbena dela za obnovo in dograditev ženskega zapora na Igu bodo predvidoma stekla leta 2020, medtem ko se zaključek naložbe, vredne okoli 45 milijonov evrov, pričakuje v letu 2022, so pojasnili na ministrstvu za pravosodje. S širitvijo zapora se bodo kapacitete edinega ženskega zapora v Sloveniji povečale za 37 oseb.

 

 

>> Celoten pregled aktualnih novic

 

>> Madžarska znova zavrnila izročitev Hernadija
Madžarsko sodišče je zavrnilo hrvaško zahtevo za izročitev predsednika uprave madžarske energetske družbe Mol Zsolta Hernadija. Hrvaška je znova zahtevala izročitev Hernadija, potem ko je Sodišče EU (zadeva C-268/17) julija presodilo, da bi Budimpešta morala izročiti Hernadija. Sodišče EU je v obrazložitvi svoje odločitve zapisalo, da ni bilo podlage za to, da Madžarska ne bi izročila Hernadija Hrvaški na podlagi evropskega pripornega naloga. Hernadijeva hrvaška odvetnica je takrat dejala, da evropsko sodišče ni odredilo, da mora Madžarska izročiti Hernadija, temveč da mora madžarsko sodišče odločiti o hrvaški zahtevi za izročitev enega najvplivnejših madžarskih poslovnežev.

>> Varuhinja človekovih pravic kritična do Selmayrjevega napredovanja
Evropska varuhinja človekovih pravic Emily O'Reilly je v torek objavila kritično poročilo o napredovanju bivšega šefa kabineta predsednika Evropske komisije Martina Selmayrja na najvišji položaj v administraciji te institucije. Izpostavlja več nepravilnosti in poziva k spremembam postopka imenovanja. V komisiji očitke zavračajo.

>> Pomanjkljivi inšpekcijski pregledi
Agencija EU za temeljne pravice (FRA) v najnovejšem poročilu o zaščiti delavcev migrantov pred izkoriščanjem v EU ugotavlja, da so inšpekcijski pregledi na delovnem mestu pogosto pomanjkljivi ali neučinkoviti, kar brezobzirnim delodajalcem omogoča izkoriščanje delavcev. Agencija je v poročilu zbrala pričevanja približno 250 izkoriščanih delavcev iz držav EU in tretjih držav. Več kot polovica delavcev ni nikoli doživela inšpekcijskega pregleda na delovnem mestu ali sploh slišala zanj. Delavci so omenili tudi, da so bili mnogi delodajalci predhodno obveščeni o inšpekcijah, kar jim je omogočilo, da so prikrili nepravilnosti. Inšpektorji bi morali ustvariti varno okolje za delavce, v katerem bi ti lahko prosto izrazili svoje mnenje brez strahu pred maščevanjem delodajalca.

>> Uresničevanje in tolmačenje pravice do prostega gibanja
Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA) je objavila poročilo o uresničevanju in tolmačenju pravice do prostega gibanja v EU v praksi. Državljani EU imajo pravico do prostega gibanja po EU, vendar lahko v praksi naletijo na ovire pri dovoljenjih za prebivanje ali socialni podpori. Agencija v poročilu opisuje sodno prakso nacionalnih sodišč v zvezi s pravico državljanov EU do prostega gibanja. Ugotavlja, da sodišča različno tolmačijo ključne določbe prava EU glede pravic državljanov, recimo opredelitev družinskega člana, zadostnih virov ali pogojev za pridobitev podpore. Odločitve vplivajo na vsakdanje življenje ljudi, njihove družine, kariero in blaginjo.

>> Dostop javnosti do dokumentov Evropske komisije
Evropska komisija vabi zainteresirane k oddaji mnenja v javnem posvetovanju o novi spletni platformi za dostop javnosti do dokumentov Evropske komisije. Platforma naj bi omogočila učinkovitejši in uporabnikom prijaznejši način obravnavanja zahtevkov za dostop do dokumentov. Interakcija med Komisijo in javnostjo bi postala preprostejša, državljani bi lažje poiskali in dostopali do želenih dokumentov. Vprašalnik posvetovanja se osredotoča na zasnovo, postavitev in funkcije nove platforme. Posvetovanje je odprto do 21. septembra 2018.

>> Weber potrdil, da želi biti predsednik Evropske komisije
Vodja najvplivnejše politične skupine v Evropskem parlamentu, desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), Nemec Manfred Weber je danes potrdil kandidaturo za vodilnega kandidata svoje skupine na evropskih volitvah prihodnje leto in s tem željo, da postane naslednji predsednik Evropske komisije. Koncept vodilnih kandidatov ali "spitzenkandidatov" je EU uvedla pred prejšnjimi evropskimi volitvami, da bi nadela obraze odtujeni evropski politiki in okrepila volilno udeležbo, tudi z obljubo po večji demokratičnosti.

 

 

>> Veljavna zakonodaja EU in sodna praksa Sodišča EU

 

Če je že vodenje države eno samo hektično skakanje od enega nastalega požara do drugega in, bolj kot ne, pri vsakem od njih zgolj dajanje ustreznih izjav, ne pa tudi gašenje, je jasno, da bo podobno delovanje prisotno tudi v splošni populaciji. Tako je tudi mogoče razumeti najmanj dva dogodka, ki sta v zadnjem času pustila vtis v slovenski družbi: protest gospodarstvenikov in ustanovitev neke kvazivojaške prostovoljne formacije na Štajerskem sta po mojem mnenju bolj povezana, kot se zdi na prvi pogled - oba temeljita na določenem strahu in pretirani reakciji nanj; brez dolgoročnih ciljev in zaupanja v obstoječe državne institucije in načine delovanja kaj drugega tudi ni mogoče pričakovati.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

Mojca Tancer Verboten:
Varstvo delavcev v primeru neizplačanih plač

Jerneja Prostor:
Starejša sodna praksa Sodišča EU o svobodi ustanavljanja

Marko Zupanc:
Obrazložitev naročnikovih odločitev v postopkih javnega naročanja po praksi Državne revizijske komisije

Klemen Drnovšek:
Tehnologija veriženja podatkovnih blokov in pravni vidiki sklepanja pametnih pogodb

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Ustanovitev delovnih teles DZ
Na podlagi Poslovnika DZ je bil sprejet Odlok o ustanovitvi in nalogah delovnih teles Državnega zbora (OdUNDTDZ-6), ki je začel veljati 29. avgusta. Odlok, ki določa tudi naloge delovnih teles, ustanavlja 15 komisij in odborov, in sicer: Komisijo za peticije, človekove pravice in enake možnosti, Ustavno komisijo, Odbor za gospodarstvo, Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor, Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Odbor za finance, Odbor za zunanjo politiko, Odbor za pravosodje, Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, Odbor za obrambo, Odbor za zdravstvo, Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide, Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino, Odbor za kulturo in Odbor za zadeve Evropske unije. Delovna telesa DZ lahko za obravnavanje specifičnih vprašanj s svojega področja ustanavljajo delovne skupine, ki pripravljajo gradiva za odločanje matičnega delovnega telesa, pri svojem delu pa lahko angažirajo tudi zunanjo strokovno pomoč.

>> KP dejavnosti gostinstva in turizma
1. septembra se je začela uporabljati Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije, ki prinaša spremembe glede napotitve delavcev na delo v drug kraj brez njihove privolitve, odmora med delovnim časom ter plačila za poslovno uspešnost. Poleg tega natančneje opredeljuje pojme, ki zadevajo organizacijo delovnega časa, na novo ureja vprašanje presežka ur v okviru neenakomerne razporeditve delovnega časa in začasne prerazporeditve delovnega časa ter ne vsebuje več ureditve suspenza pogodbe o zaposlitvi. Določa tudi dvig minimalnega zneska regresa iz 900 evrov na 1000 evrov ter dvig višine povračila stroškov prehrane med delom. Kolektivna pogodba je sklenjena za določen čas, in sicer do 31. decembra 2022.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 58

 

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
1. oktober 2018		Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)
1. oktober 2018		Zakon o socialnem varstvu (ZSV)
31. oktober 2018		Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED)
1. november 2018		Zakon o javnem naročanju (ZJN-3)
1. januar 2019		Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ)
1. januar 2019		Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1)
1. januar 2019		Zakon o osebni asistenci (ZOA)
1. januar 2019		Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP)
1. januar 2019		Zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT)
1. januar 2019		Zakon o socialnem vključevanju invalidov (ZSVI)
1. januar 2019		Zakon o socialnem varstvu (ZSV)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, naročite IUS Alert.

 

>> Ali uporabljate veljavno besedilo ZLS?
Zakon o lokalni samoupravi (ZLS) je doživel že 39 vplivov na besedilo in vse te spremembe, dopolnitve ter razveljavitve členov so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZLS.

V časovni lestvici je na voljo tudi vseh 40 verzij besedila zakona, kot se je spreminjalo od prve objave. V primerjalniku členov lahko natančno ugotavljate spremembe v samem besedilu - npr. primerjava besedila 29. člena ZLS (pristojnosti občinskega sveta) pred in po spremembi.

ZLS je vsebinsko povezan tudi z več kot 260 strokovnimi članki, več kot 420 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno) in več kot 60 judikati Sodišča EU. Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih, na katere se vsebinsko navezujejo.

Ob vsakem členu je tudi možnost dodajanja opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo.

>> Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek prinaša vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.