>> Državni zbor v tem sklicu sprejel 456 zakonov
Z ustanovno sejo nove sestave DZ, ki so ga volivci izvolili na nedeljskih parlamentarnih volitvah, se bo končala mandatna doba aktualnega sklica. Ta se je v slabih štirih letih sestal na 103 sejah, ki so skupaj trajale 286 dni. Poslanci so doslej obravnavali 1090 točk dnevnega reda. Sprejeli so 456 zakonov, med njimi je bilo največ (258) zakonskih novel ter 112 novih zakonskih besedil. Največ zakonov (178) je bilo sprejetih po rednem postopku, 105 po skrajšanem, 87 pa po nujnem. Po izglasovanem vetu državnega sveta so morali poslanci o posameznih zakonih ponovno odločati devetnajstkrat. V 16 primerih so zakone tudi v drugo potrdili, v treh pa ne. DZ pa še vedno ni odločal o zakonu o nepremičninskem posredovanju, na katerega je državni svet konec marca izglasoval veto.

Slovenija je izbrala. Za vsakogar nekaj. Devet političnih strank. Nizka volilna udeležba. Vse to obeta veliko povolilnih barantanj. Izplen je negotov. Od mavrice z rumeno na čelu, do pretežno rdeče večerne zarje. Diskurz bo pester. Najbrž z nadaljevano tendenco navzdol. Tako bo tudi z javnimi zadevami. Kako bo z državo in skupnim dobrim, ne vemo, ker ne moremo vedeti. Najbolj gotovo je, da bo precej po starem. Pa čeprav bodo izzivi terjali mnogo novega. Če temu kot država, skupnost in posamezniki ne bomo kos, brez skrbi. Nismo edini.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

>> Notarji opozarjajo na težave pri izvajanju GZ
Notarska zbornica Slovenije opozarja, da bo zaradi določil Gradbenega zakona (GZ) sklepanje poslov oteženo. Notarji namreč ne morejo z gotovostjo preveriti, ali je za določen objekt izdano gradbeno dovoljenje - kar od njih zahteva zakon - ker ni ustreznih javnih evidenc. GZ med drugim določa, da morajo notarji pred overitvami pogodb ter sklenitvijo kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov preveriti, ali je za objekt izdano gradbeno dovoljenje, kadar je predpisano, in ali je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba o prepovedi, ki so določene za nedovoljene objekte in neskladno uporabo objekta.

>> Spremembe notarskih tarif?
Notarska zbornica se želi z novo vlado pogovoriti o možnih spremembah pri notarskih tarifah. Del Družinskega zakonika (DZ), ki se bo začel uporabljati sredi aprila prihodnje leto, jim namreč nalaga dodatna opravila. Zakonik bo bodočima zakoncema omogočal sklenitev predporočne pogodbe, s katero bosta lahko med drugim uredila medsebojna premoženjska razmerja. Vzpostaviti pa bo treba tudi register ženitnih pogodb, ki bo v prihodnje zagotavljal višjo pravno varnost.

>> Po mnenju vlade zakon o sodniški službi ni v neskladju z ustavo
Vlada je na včerajšnji dopisni seji sprejela mnenje, da zakon o sodniški službi ni v neskladju z ustavo. Takšno mnenje bo vlada zdaj posredovala ustavnemu sodišču. Zakon izpodbija pritožnica, ker meni, da neprimerno ureja plače sodnika, ki mu je funkcija prenehala, a je bil nato znova izvoljen za sodnika.

>> Zaporna kazen za Raščana pravnomočna, o plačilu znova
Štiriletna zaporna kazen za nekdanjega vodilnega družbe Delo Revije Mateja Raščana je pravnomočna, del sodbe, ki se nanaša na plačilo 34 milijonov evrov, pa je višje sodišče razveljavilo in bo prvostopenjsko o tem odločalo znova. A ne glede na razsodbo je težko pričakovati, da bi Raščan ta denar kdaj vrnil.

>> Vrhničani dobili prvo bitko na sodišču
Upravno sodišče je odpravilo odločbo ministrstva za okolje in prostor, da vrhniška občina v postopku gradbene inšpekcije proti Kemisu ni stranka v postopku. Primer je vrnilo v ponovno odločanje. Sodba je pomembna tudi za druge primere, kajti občinam odpira možnost za vključitev v postopke.

>> Visoko odškodnino za zaplet pri porodu potrdilo še vrhovno sodišče
Vrhovno sodišče je zavrnilo obnovo postopka v primeru zapleta pri porodu v postojnski porodnišnici, kjer je novorojenček dlje časa ostal brez kisika. Porodnišnica se je pritožila, da je zadeva zastarala. Odškodnina v višini 853.438 evrov, ki jo je porodnišnica izplačala lani, bo ostala na računu novogoriške družine.

>> Obramba Stephana zahteva izločitev dela dokazov
Na nadaljevanju predobravnavnega naroka je obramba libanonskega kemika Michela Stephana, ki ga obtožnica bremeni napeljevanja k umoru enega od vodilnih na Kemijskem inštitutu Janeza Plavca, predlagala izločitev dela dokazov, ki naj bi bili pridobljeni nezakonito.

 

 

>> Celoten pregled aktualnih novic

 

>> Pojasnilna dolžnost banke pri kreditih
V revizijskem postopku je Vrhovno sodišče s sklepom št. II Ips 201/2017 z dne 7. maja 2018 potrdilo pravilnost odločitve nižjih sodišč glede nekaterih navedb. Tako se je strinjalo z nižjima sodiščema, da sklenitev kredita v tuji valuti ni bila v nasprotju s prisilnimi predpisi. Ker je zakonodajalec predpisal pravila pri sklepanju kreditnih pogodb, pri katerih je obračun povezan z uporabo tuje valute, ni mogoče šteti, da je kreditna pogodba v tuji valuti v nasprotju s predpisi, hkrati pa tudi Zakon o potrošniških kreditih (ZpotK) sklenitve kreditne pogodbe v tuji valuti ni prepovedoval. Vrhovno sodišče je prav tako potrdilo, da je bil namen kreditne pogodbe pridobitev kredita v tuji valuti, takšna pogodbena podlaga pa ni nedopustna. Sledilo je tudi ugotovitvam nižjih sodišč, da v predmetni zadevi ne gre za oderuško pogodbo. Izkazani niso ne subjektivni ne objektivni elementi oderuštva (119. člen Obligacijskega zakonika (OZ)). Med dajatvami ene in druge stranke ob sklenitvi pogodbe ni obstajalo očitno nesorazmerje, niti ni toženka izkoristila tožnikove stiske, težkega premoženjskega stanja, neizkušenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti.

 

 

>> Največja zbirka SODNE PRAKSE vsebuje judikate ustavnega, vrhovnega, upravnega in višjih sodišč, revizijska poročila Računskega sodišča ter judikate Sodišča EU in ESČP s povezavami na ustrezne pravne podlage v zakonodaji.

 

>> Številne spremembe na področju prostorsko-gradbene zakonodaje
1. junija se je začela uporabljati prenovljena zakonodaja s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov (Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2), Gradbeni zakon (GZ) in Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID)), ki prinaša racionalnejše in krajše postopke, lažje usklajevanje različnih interesov, večjo pravno varnost vlagateljev in učinkovitejši nadzor.

    • ZUrep-2, ki razveljavlja Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1), Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) in Zakon o umeščanju prostorskih ureditev v prostor (ZUPUDPP), nadgrajuje že uveljavljen sistem pravil o državnem in občinskem prostorskem načrtovanju ter ukrepe zemljiške politike, ki trenutno veljajo, v prvi vrsti pa je njegov namen krovno urediti področje ter vzpostaviti jasen in pregleden sistem prostorskih aktov, predvsem na način, da se jasno ločijo strateški in izvedbeni prostorski akti. Z namenom racionalne rabe prostora, ki je eno izmed temeljnih načel, se v nov zakon vpeljuje pravilo vrednotenja vplivov posamezne prostorske odločitve na gospodarstvo, okolje in družbo. V zakonu je zato na novo določeno tudi načelo prevlade ene javne koristi nad drugo, v primeru, ko pride do navzkrižja interesov dveh javnih koristi.
    • Gradbeni zakon med drugim prinaša novosti glede pridobivanja gradbenega dovoljenja, za katerega je potrebna manj obsežna dokumentacija, del postopka je tudi pridobivanje mnenj (dosedanjih soglasij), kar naj bi skrajšalo postopke. Zakon daje tudi možnost skrajšanega postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja. Po novem ni več treba pridobiti gradbenega dovoljenja za odstranitev objektov in za začasne objekte. Uporabno dovoljenje bo pri vseh objektih, razen pri zahtevnih objektih in objektih z vplivi na okolje, mogoče nadomestiti z izjavami projektanta, vodje gradnje in izvajalca. Gradbeni zakon prinaša tudi možnost legalizacije neproblematičnih nedovoljenih gradenj. Za neskladne objekte, pri katerih so odstopanja od gradbenega dovoljenja glede na določbe zakona dopustne, bo mogoče vložiti zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja.
    • ZAID ločeno ureja področje pogojev za opravljanje dejavnosti in opravljanje poklicev na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov, kar je bilo pred tem del zakonov o urejanju prostora in o graditvi objektov, ter opredeljuje štiri regulirane poklice (pooblaščeni arhitekt, pooblaščeni inženir, pooblaščeni krajinski arhitekt in pooblaščeni prostorski načrtovalec) in določa pogoje za pridobivanje licenc ter opravljanje dejavnosti.

>> Podatki v registru nepremičnin
Na podlagi Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) je bila sprejeta Uredba o podatkih registra nepremičnin, ki bo začela veljati 16. junija, uporabljati pa se bo začela 22. novembra. Nova uredba določa podrobnejše podatke o parcelah iz zemljiškega katastra, stavbah in delih stavb iz katastra stavb ter podrobnejše registrske podatke, ki se vodijo v registru nepremičnin.

>> Razvrščanje objektov
2. junija je začela veljati Uredba o razvrščanju objektov, ki določa klasifikacijo vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov. Uredba določa podrobnejša merila za razvrščanje enostavnih, nezahtevnih, manj zahtevnih, zahtevnih objektov, drugih gradbenih posegov in vzdrževalnih del ter njihovo razvrstitev, in sicer splošna podrobnejša merila in posebna podrobnejša merila.

>> Blago, ki se lahko uporabi za izvršitev smrtne kazni ali mučenje
Od 2. junija je v veljavi Uredba o izvajanju > Uredbe 1236/2005/ES o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje. Uredba 1236/2005/ES določa vsebino vlog za izdajo:
    • dovoljenja za uvoz, izvoz, posredniške storitve, tehnično pomoč in tranzit za blago, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje,
    • postopek izdaje dovoljenj za blago,
    • zahteve za poročanje o opravljenih poslih, za katera so bila potrebna dovoljenja,
    • prepoved uporabe splošnih izvoznih dovoljenj Evropske unije,
    • sorazmerna in ustrezna sredstva ter izvajanje postopkov za zagotovitev skladnosti v namen izdaje globalnega dovoljenja ter
    • nadzor, pristojne organe in sankcije za kršitve.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 37 in 38

 

mag. Matjaž Kovač:
Sodno varstvo neizbranega ponudnika v postopku javnega naročanja

mag. Suzana Pisnik:
Obravnava in sprejetje splošnih internih aktov delodajalca

Cvetka Horvat:
Ali ZKolT prinaša manj množičnih oškodovanj?

Primož Križnar:
Benedik proti Sloveniji

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Ali uporabljate veljavno besedilo ZKP in njegov komentar?
Zakon o kazenskem postopku, ki je bil sprejet leta 1994, ima že 38 vplivov na besedilo. Vse spremembe, dopolnitve ter razveljavitve členov so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZKP.

Časovna lestvica vsebuje vseh 39 verzij besedil zakona. Zadnjo in tudi vse prejšnje spremembe si lahko ogledate v primerjalniku členov - npr. 214. člen ZKP, ki ureja preiskavo stanovanja in drugih prostorov obdolženca ter osebno preiskavo.

Zakon je ob večini členov povezan s KOMENTARJEM ZKP ter z več kot 1.270 strokovnimi članki, več kot 10.000 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno) in 450 judikati Sodišča EU. Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih zakona, na katere se vsebinsko navezujejo.

Ob vsakem členu je tudi možnost dodajanja opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo.

Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
16. junij 2018		Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-1)
16. junij 2018		Zakon o družbi Slovenske železnice (ZDSŽ)
16. junij 2018		Zakon o železniškem prometu (ZZelP)
1. julij 2018		Zakon o podpornem okolju za podjetništvo (ZPOP-1)
1. julij 2018		Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT)
1. julij 2018		Zakon o spodbujanju investicij (ZSInv)
1. julij 2018		Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot)
5. julij 2018		Zakon o sodiščih (ZS)
1. september 2018		Zakon o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja (ZPIMVI)
1. september 2018		Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI-1)
1. september 2018		Zakon o gimnazijah (ZGim)
1. oktober 2018		Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)
1. oktober 2018		Zakon o socialnem varstvu (ZSV)
1. november 2018		Zakon o javnem naročanju (ZJN-3)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, naročite IUS Alert.

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek prinaša vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.