Delovna skupina za varstvo podatkov iz 29. člena direktive o varstvu podatkov (Člen 29 DS oz. Art. 29 WP) je izdala mnenje o računalništvu v oblaku v povezavi z varstvom podatkov. Po direktivi je odgovornost za obdelavo osebnih podatkov razdeljena med nadzornika podatkov in obdelovalca podatkov. Nadzornik določa namen in načine obdelovanja, obdelovalec pa obdeluje podatke, kot mu določa nadzornik. V primeru računalništva v oblaku je delovna skupina mnenja, da je v vlogi obdelovalca potrošnik oz. naročnik (tisti, ki najame storitve) računalništva v oblaku in tako tudi primarno odgovoren za delovanje v skladu z zakonodajo o varstvu podatkov.

Kot glavna načela pri obdelovanju osebnih podatkov v računalništvu v oblaku je skupina opredelila dostopnost, celovitost, zaupnost, transparentnost, izolacija posameznih zbirk osebnih podatkov, poseganje v podatke, odgovornost in prenosljivost. Resen problem pa predstavlja pomanjkanje nadzora in transparentnosti s strani naročnika o delovanju obdelovalca, saj naročnik lahko prevzame odgovornost le, če se zaveda tveganj in nevarnosti. Tako vidi skupina kot najvarnejši ukrep pogodbo med strankama, ki mora natančno določiti in razdeliti obveznost spoštovati pravila varstva podatkov ter odgovornost. VEČ 

Poslanci DZ so včeraj sprejeli enega od dveh zakonov nove policijske zakonodaje, in sicer zakon o nalogah in pooblastilih policije (predlog). Tretjo obravnavo in s tem glasovanje o zakonu o organiziranosti in delu v policiji (predlog) bodo opravili na prihodnji seji. Oba zakona sicer nadomeščata sedaj veljavni Zakon o policiji (ZPol). VEČ

Državni zbor bo v današnjem nadaljevanju januarske redne seje obravnaval predlog novele zakona o referendumu in ljudski iniciativi, s katero bi se zaostrili pogoji za vložitev pobude za referendum. VEČ

Poslanci DZ so opravili tudi drugo obravnavo predloga novele zakona o zaščiti živali, ki temelji na načelih odgovornega lastništva in humanega ravnanja z živalmi. Poslanci so sprejeli dopolnila k trem členom, tretja obravnava novele pa bo na naslednji seji DZ. VEČ

Poslanke in poslanci so se seznanili z odstopom dosedanjega predsednika DZ Gregorja Viranta. "Odhajam zato, ker niso odšli tisti, ki bi morali oditi," je Virant poslancem pojasnil svojo odločitev. Predsednika DZ bo do nadaljnjega nadomeščal najstarejši podpredsednik DZ Jakob Presečnik, sicer poslanec SLS. VEČ

Socialni partnerji v skupini za reformo trga dela včeraj niso obdelali celotnih predlogov glede novega zakona o delovnih razmerjih in novele zakona o urejanju trga dela, zato o kakšnem resnem zbližanju pred sejo ESS ni mogoče govoriti. VEČ

Zunanji minister Karl Erjavec je po srečanju s hrvaško ministrico Vesno Pusić povedal, da sta se dogovorila za pospešitev dialoga reševanja problema LB. V tem kontekstu bo 6. februarja ob 14. uri v Sloveniji sestanek obeh ministrov in finančnih strokovnjakov. VEČ

Na ministrstvu za pravosodje in javno upravo so začeli s pripravo zakonodaje, ki bi omogočila odpoklic župana, je povedal minister v odstopu Senko Pličanič. Kot pravi, je institut odpoklica potreben, a bo usoda tega zakona odvisna od tistega, ki bo prevzel resor. VEČ

V skladu z napovedmi finančnega ministra v odstopu Janeza Šušteršiča so na finančnem ministrstvu že pripravili predloga dveh novih davkov. VEČ

Odbor državnega zbora za zunanjo politiko (OZP) se je v torek na zaprti seji, ki je potekala več kot devet ur, seznanil s pripravami na zagovor Slovenije na arbitraži o meji s Hrvaško. Kot je po seji povedal zunanji minister Karl Erjavec, predmeta spora niso spreminjali in ga tudi ne bodo. VEČ

Vrhovno sodišče je v ponedeljek ob Evropskem dnevu varstva osebnih podatkov prejelo nagrado informacijskega pooblaščenca za dobro prakso pri varstvu osebnih podatkov v javnem sektorju. VEČ

Vlasta Nussdorfer je imela po pogovorih v poslanskih skupinah dober občutek, vendar pa zdaj odločitev, ali bo postala varuhinja človekovih pravic, ni več odvisna od nje. Veliko bi ji pomenilo, če se poslanci pri glasovanju ne bi opredeljevali po poslanskih skupinah, pač pa bi vsi glasovali po svoji vesti. VEČ  

Obveščamo vas o novih zakonih in spremembah zakonov, ki so že bili objavljeni, vendar še niso stopili v veljavo ali se začeli uporabljati. Čistopise teh zakonov z vnesenimi spremembami si že lahko ogledate kot bodoče verzije čistopisov na portalu IUS-INFO.

Začetek veljavnosti ali uporabe:	Povezava na bodočo verzijo zakona:
01.02.2013	Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre)
01.02.2013	Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF)
01.02.2013	Zakon o šolski prehrani (ZŠolPre-1)	VEČ

 

Besedilo Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je od svoje objave leta 1994 doživelo kar 31 posegov. Vse te spremembe, dopolnitve, popravki, razveljavitve so upoštevane samo v IUS-INFO ČISTOPISU ZKP.

V ČASOVNI LESTVICI je na voljo tudi vseh 32 verzij čistopisov tega zakonskega besedila, kot se je spreminjalo od prve objave, prav tako pa tudi predhodnik tega zakona.

Kako se je spreminjalo besedilo vsakega posameznega člena, lahko spremljate v PRIMERJALNIKU ČLENOV - npr. 89. člen ZKP, ki ureja vrnitev v prejšnje stanje.
 

1. februarja 2013 se bo začel uporabljati novi Zakon o šolski prehrani (ZŠolPre-1), ki ureja obroke za učence oziroma dijake. Po zakonskih določbah subvencija za malico obsega splošno subvencijo v višini 2/3 cene malice in dodatno subvencijo v višini 1/3 cene malice, iz državnega proračuna pa se zagotavljajo tudi sredstva za subvencioniranje kosil za učence, ki so nanj prijavljeni, a ga zaradi socialnega položaja ne zmorejo plačati (v višini cene kosila). VEČ

Pravilnik o izračunu minimalne zajamčene donosnosti določa, da se minimalna zajamčena donosnost izračuna iz povprečne donosnosti do dospetja državnih vrednostnih papirjev. Povprečna donosnost se izračuna enkrat letno (in sicer na zadnji dan leta) iz letnih povprečnih donosnosti za predhodnih 24 mesecev, velja pa 12 mesecev od dneva izračuna. Pravilnik med drugim prinaša formulo, po kateri se računa letna stopnja donosnosti do dospetja vrednostnega papirja, in formulo za izračun mesečne minimalne zajamčene donosnosti. Predpis je začel veljati 26. januarja letos, prvič pa se uporabi za izračun minimalne zajamčene donosnosti za obdobje od januarja do decembra 2013.

Objavljen je bil nov izvleček iz posebnega dela notarske tarife, ki sledi spremembam Notarske tarife, objavljenim v Uradnem listu RS, št. 88/2012. Glede pristojbine od vrednosti predmeta notarskih listin  je skrčeno število razredov in določeno, da se pri vrednosti predmeta nad 750.000 evrov za vsakih nadaljnjih 50.000 evrov pristojbina poviša za 20 evrov, vendar skupaj največ 1.000 evrov. Pristojbine B, C, D in E so opredeljene v razmerju do pristojbine A. Notarska storitev potrditve dejstva, da oseba živi, stane 9 evrov (prej 18 evrov), overitev prepisa listine pa 1,5 evra za vsako začeto stran (prej 2 evra).

Pravilnik o merilih za določitev višine nagrade in za povrnitev stroškov za delo zastopnika pravic oseb na področju duševnega zdravja je doživel spremembe, ki veljajo od 26. januarja letos, izrecno pa določajo, da se potni stroški izplačujejo v neto znesku. Materialni stroški se še zmeraj ovrednotijo v višini 10 % od odmerjene nagrade, vendar po novem ne več kot 200 evrov na vsaka dva meseca. Spremenjen je tudi 6. člen, ki govori o uveljavljanju izplačila nagrade in stroškov.

1. marca 2013 bodo začele veljati spremembe Sklepa o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice, ki narekujejo, da mora banka pri sklepanju kreditne pogodbe presoditi ustreznost pogodbenih zavez, ki jih bo vsebovala pogodba. Pogodbene zaveze morajo biti jasne,  pri  omenjeni presoji pa banka med drugim upošteva vrsto in vrednost posla, vrsto in oceno tveganosti dolžnika, potrebne informacije o dolžniku ter pogodbeno pravo. Banka mora tudi zagotoviti spremljanje izvrševanja pogodbenih zavez ter evidentirati njihove morebitne kršitve, spremljati pa mora tudi izvrševanje pogodbenih sankcij v primeru kršitev pogodbenih zavez. 

Izmed številnih strokovnih člankov priznanih slovenskih avtorjev, ki komentirajo aktualna pravna vprašanja iz teorije in prakse, smo izbrali:

mag. Tanja Pustovrh Pirnat: Odpuščanje? (Ne)mogoče? dr. Katja Šugman Stubbs: Kako v kazenskem postopku vrednotiti dokaze, ki so bili pridobljeni v tujini dr. Albin Igličar: Upravičenost pojma nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča

 

Evropska komisija je objavila paket ukrepov, ki je namenjen doseganju večje kakovosti in izbire pri storitvah železniškega prometa v EU. S predlogi želi Komisija spodbuditi inovacije v železniškem prometu, tako z odpiranjem nacionalnih trgov za povečanje konkurenčnosti (zmanjšanje upravnih stroškov in lažji vstop na trg), kot tudi s tehničnimi in strukturnimi reformami.

Objavljen je bil tudi Kodeks spletnih pravic EU, ki predstavlja zbir osnovnega niza pravic iz raznih zakonodajnih predpisov, ki jih imajo potrošniki pri uporabi ali nakupu spletnih storitev in blaga. Kodeks ni zakonodajni predpis in ne more biti temelj za izvrševanje pravic, pravice zbrane v njem pa so seveda izvršljive na podlagi predpisa, ki jih določa. Kodeks je sestavljen iz treh delov:
- V prvem najdemo pravice in načela, ki se jih uporabi pri dostopu in uporabi spletnih storitev. Natančneje, pokriva dostop do elektronskih komunikacijskih mrež in storitev, dostop do storitev in aplikacij, nediskriminatornost pri dostopu do spletnih storitev in zasebnosti ter varstvo osebnih podatkov in varnost.
- Drugi del vsebuje pravice in načela, ki se jih uporabi pri nakupu storitev in blaga na spletu. Nanaša se na informacije pred zaključkom pogodbe na spletu, na pravočasne, jasne in popolne pogodbene informacije, na poštene pogodbene pogoje, na varstvo pred nepoštenimi praksami, na dobavo blaga in storitev brez napak in v rokih ter na odstop od pogodbe.
- Tretji del pa pokriva pravice in načela, ki se uporabijo v primerih spora. Natančneje gre za dostop do oblik varstva in reševanja sporov.

Celoten pregled aktualnega pravnega dogajanja v EU
 

Sodbe slovenskih in evropskih sodišč lahko najdete v največji zbirki SODNE PRAKSE, ki vsebuje judikate ustavnega, vrhovnega, upravnega, višjih in evropskih sodišč s povezavami na ustrezne pravne podlage v zakonodaji.

Izbrali smo odločbo Upravnega sodišča RS, ki obravnava prešolanje šoloobveznega otroka brez soglasja staršev:

Zakon o osnovni šoli (ZOsn) določa izjemo od prešolanja učenca s soglasjem staršev v tretjem odstavku 54. člena, in sicer lahko šola prešola učenca na drugo šolo tudi brez soglasja staršev zaradi vzgojnih razlogov, če kršitve pravil ogrožajo življenje ali zdravje učenca oz. drugih ali če učenec po treh vzgojnih opominih v istem šolskem letu in kljub izvajanju individualiziranega vzgojnega načrta onemogoča nemoteno izvajanje pouka ali drugih dejavnosti, ki jih organizira šola. VEČ  

Za vas izbiramo zanimive seminarje, konference in izobraževanja z različnih pravnih področij:

NAPOVEDNIK DOGODKOV

IUS-INFO TABELE in LESTVICE pregledno prikazujejo vse pomembne številčne podatke na enem mestu, tako lahko npr. za lažje določanje zneskov, katerih višina je odvisna od višine povprečne mesečne plače v RS, kot so:
- denarne kazni skladno s 47. členom KZ-1,
- denarne kazni za žalitev sodišča po 78. členu ZKP ali
- posebno hudi prekrški po 72. členu ZTro,
uporabite tabelo Povprečna plača v RS.

Pregled novih vrednosti:

1. januar 2013	Minimalna plača
	763,06 783,66 EUR
1. januar 2013	Regres za prehrano med delom po Zakonu o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov (po ZUJF ne velja za javni sektor)
	4,07 4,09 EUR/dan
1. februar 2013	Osnovni znesek minimalnega dohodka (od 1.1.2013)
	260 261,56 EUR

 

Na povezavi Priporoči prijatelju lahko omogočite tudi svojim prijateljem in sodelavcem brezplačno redno tedensko informiranje o vseh pomembnih novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.