|
|
|
|
|
Vstopite v sistem |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
IUS News |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Ne spreglejte: |
|
|
|
|
|
|
|
| | | |
|
|
|
|
|
AKTUALNO
|
Pomembnejše pravne novice tega tedna
Vlada bo na današnji seji po nujnem postopku obravnavala predlog novele Zakona o državni upravi (ZDU-1), s katerim bi se uresničila združevanja in premeščanja različnih organov, kot jih predvideva že januarja sprejet Zakon o Vladi Republike Slovenije (ZVRS). Med drugim novela zakona vsebuje tudi prenos tožilstva z ministrstva na pravosodje na ministrstvo za notranje zadeve. VEČ Minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič pa je včeraj povedal, da je svet Liste Virant soglasno potrdil njegov predlog, da tožilstvo ostane na ministrstvu za pravosodje. VEČ
Parlamentarne poslanske skupine z izjemo DeSUS so pripravile predlog ustavnih sprememb, večina jih je že poslala predsedniku DZ Gregorju Virantu. Predlogi se nanašajo predvsem na referendumske določbe in zapis zlatega pravila glede omejitve zadolževanja. Več strank predlaga tudi ukinitev državnega sveta ter ukinitev trajnega sodniškega mandata. VEČ
Minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič in minister za notranje zadeve Vinko Gorenak sta se v ponedeljek sestala in se pogovorila o pristojnostih pravosodnega ministrstva do tožilstva v prehodnem obdobju, dokler ne bo tožilstvo prešlo pod notranje ministrstvo, so potrdili na ministrstvu za pravosodje in javno upravo. VEČ
Predstavniki strank Lista Virant, Pozitivna Slovenija (PS), SD, LDS, TRS, SMS - Zeleni in Zares so se danes na skupnem dogodku zavzeli za Družinski zakonik (DZ), ki ga konec marca čaka referendum. Prepričani so, da družinski zakonik prinaša vrsto izboljšav, da nikogar ne ogroža, nekaterim pa zagotavlja pravice, ki jih doslej niso imeli. VEČ
Predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič in predsednik parlamenta Gregor Virant sta na današnjem srečanju v DZ razpravljala o razmerju med DZ in ustavnim sodiščem ter o ustavnih spremembah. Strinjata se tudi s potrebo po ustavni reformi, s katero bi med drugim ustavnemu sodišču omogočili osredotočenje na res pomembna ustavnopravna vprašanja. VEČ
Vodja poslanske skupine SD Janko Veber vlado poziva, naj čim prej zagotovi dostopnost do vladnih gradiv v obravnavi. Kot namreč opozarja Veber, vlada na svojih spletnih straneh od 10. februarja ne objavlja več gradiv, kot to zahteva poslovnik vlade. VEČ
Minister za notranje zadeve Vinko Gorenak je napovedal varčevanje tudi v tem resorju, saj že sedaj primanjkuje 10 milijonov evrov za plače, z rebalansom proračuna pa se bodo ta sredstva še znižala. Privarčevati namerava z upokojevanjem delavcev in reorganizacijo, nujna pa da so tudi odpuščanja. VEČ
V Sloveniji je bilo januarja 5283 pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi, kar je manj kot decembra lani in januarja lani. Na najvišjo raven pa se je znova povzpel povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti pravnih oseb, ki je dosegel 608,28 milijona evrov. VEČ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE
|
Med novejšimi vsebinami posebej izpostavljamo:
25. februarja bo začela veljati novela Zakona o prevzemih (ZPre-1), ki želi določbe zakona prilagoditi aktualnemu dogajanju na trgu vrednostnih papirjev. Glasovalne pravice, ki izhajajo iz terminskih pogodb, so po novem vključene v izračun glasovalnih pravic. Dodana sta novi 4.a člen, ki govori o izdaji delnic v nematerializirani obliki in 22.a člen, ki se nanaša na pridobitev vrednostnih papirjev na podlagi unovčevanja zavarovanja. Taisti člen pravi, da iz vrednostnih papirjev ciljne družbe, ki jih je pridobila na prej omenjeni način, banka ne sme uresničevati glasovalnih pravic. Po noveli ne bo treba dati prevzemne ponudbe, čeprav bo dosežen prevzemni prag tudi takrat, kadar bodo osebe pridobile vrednostne papirje na podlagi izvršljive odločbe, izdane v kazenskem ali prekrškovnem postopku. VEČ
Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO-1), ki bo prav tako začel veljati 25. februarja, naj bi pospešil dejansko izdajanje omenjenih obveznic v Sloveniji, ker po starem zakonu le-to dejansko ni nikoli zaživelo. V letu 2012 bo zapadlo veliko obveznosti bank, izdaja hipotekarnih in komunalnih obveznic pa bi jim omogočila dolgoročne kredite z razmeroma ugodno obrestno mero. Hipotekarna in komunalna obveznica imata jamstva v kritnem premoženju izdajatelja in na njem imajo v primeru stečaja izdajatelja imetniki obveznic prednostno pravico poplačila. Med poglavitnimi rešitvami novega zakona je določba, da se kot kredit osebam javnega prava obravnava tudi dolžniške papirje, ki jih izda država ali lokalna skupnost in kredit, dan drugi pravni osebi ali dolžniški papir, če za te obveznosti jamči država. Upravitelj kritnega premoženja bo lahko najel likvidnostno posojilo za nepretrgano poravnavo iz naslova obveznic in izvedenih finančnih instrumentov. Izdajatelj bo moral imeti rezerve za predvidena plačila iz naslova obveznic naslednjih 180 dni, skrbnik kritega registra bo moral imeti vsaj enega namestnika, v 22. členu pa je opredeljeno tudi, da bo moralo biti kritno premoženje zagotovljeno najmanj v višini sedanje vrednosti obveznic, povečani za dva odstotka. VEČ
Sprejet je bil nov Pravilnik o času dela in času počitka kontrolorjev zračnega prometa, ki bo začel veljati 3. marca in narekuje, da mora biti delovni čas kontrolorjev zračnega prometa razporejen tako, da je zagotovljeno nepretrgano opravljanje navigacijskih služb zračnega prometa, obenem pa delovni čas kontrolorja ne sme presegati 160 ur mesečno oziroma 462 ur v treh zaporednih mesecih. Časovno omejene so tudi izmene - trajajo lahko največ osem ur in 30 minut, nočna izmena pa največ deset ur in 15 minut. Počitek kontrolorja med eno in drugo izmeno ne sme biti krajši od 12 ur, predpis pa vsebuje še določbe o tedenskem počitku in deljenem delovnem času. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
IUS-INFO ČISTOPISI
|
Ali ste prepričani, da uporabljate zadnje veljavno besedilo ZPP?
Besedilo Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je od prve objave leta 1999 doživelo že 17 vplivov in vse te spremembe, dopolnitve ter razveljavitve členov so upoštevane samo v IUS-INFO ČISTOPISU ZPP.
V ČASOVNI LESTVICI je na voljo tudi vseh 18 verzij čistopisov tega zakonskega besedila.
PRIMERJALNIK ČLENOV pa omogoča natančen vpogled v spremembo člena, saj primerja in barvno označi razlike med verzijami spremenjenega besedila - npr. 105. člen ZPP, ki definira vloge v pravdnem postopku.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
EVROPSKA UNIJA
|
Pravne novosti iz EU
Evropska komisija se je včeraj odločila, da bo mednarodni sporazum za boj proti ponarejanju (ACTA) poslala v presojo Sodišču Evropske unije. Sodišče bo presodilo, ali je sporazum ACTA na kakršen koli način neskladen s temeljnimi pravicami in svoboščinami EU, kot so svoboda izražanja in obveščanja, varstvo podatkov ter lastninska pravica v primeru intelektualne lastnine. Evropska komisija želi tako omogočiti, da bo najvišje sodišče v EU podalo neodvisno mnenje o zakonitosti tega sporazuma in tako omogočilo mirno, na dejstvih temelječo, odprto in demokratično razpravo o sporazumu. Proces ratifikacije sporazuma ACTA je v Evropi v zadnjih tednih sprožil široko javno razpravo o besedilu sporazuma, svobodi interneta ter pomenu zaščite evropske intelektualne lastnine za gospodarstvo EU. VEČ
Evropska komisija je začela poglobljeno javno posvetovanje o prihodnosti prava gospodarskih družb - Evropsko pravo družb zagotavlja skupen sklop pravil, ki delničarjem, upnikom in drugim zainteresiranim stranem, na katere vplivajo ukrepi družb, omogoča enako zaščito po vsej EU. Gospodarske družbe lahko z uskladitvijo osnovnih pravil lažje ponudijo svoje storitve in proizvode strankam po vsej Uniji, pri čemer pa morajo spoštovati različne pravne tradicije in strukture družb držav članic. Namen javnega posvetovanja je preučiti, ali obstoječi pravni okvir prava družb še zadošča današnjim potrebam. Evropska komisija zato poziva vse zainteresirane strani, da prispevajo svoja mnenja o splošni usmeritvi evropskega prava družb in nekaterih bolj specifičnih predvidenih pobudah. Posvetovanje vključuje vprašanja, ki zadevajo cilje in obseg ter kodifikacijo evropskega prava družb, prihodnost pravnih oblik družb na evropski ravni, čezmejno mobilnost družb, skupine družb ter pravne zahteve in pravila glede kapitala. Rok za oddajo prispevkov je 14. maj 2012. Evropska komisija bo zbrana mnenja analizirala in objavila poročilo s povzetkom rezultatov. Svoja mnenja lahko prispevate na spletni strani javnega posvetovanja.
Evropska komisija je objavila belo knjigo o ustreznih, varnih in vzdržnih pokojninah, v kateri preučuje, kako naj se EU in države članice spopadejo z velikimi izzivi, ki čakajo evropske pokojninske sisteme. Leta 2008 so na vsakega državljana EU, starega 65 let ali več, prišle štiri osebe, sposobne za delo (v starosti od 15 do 64 let), do leta 2060 pa se bo to razmerje zmanjšalo na ena proti dva. Gospodarska kriza je učinke staranja prebivalstva še zaostrila. Pokojnine že danes predstavljajo zelo velik delež javnih odhodkov: v povprečju znašajo 10 % BDP, do leta 2060 pa lahko ta delež naraste na 12,5 %. VEČ
Evropska komisija je Svetu EU predlagala, da se Madžarski s 1. januarjem 2013 ustavi dodelitev približno 495 milijonov evrov sredstev iz kohezijskega sklada, kar pomeni 0,5 % BDP Madžarske in 29 % predvidenih skupnih dodelitev tej državi iz kohezijskega sklada za leto 2013. Za ukrep se je Komisija odločila, ker Madžarska kljub več pozivom ni ustrezno ukrepala, da bi zmanjšala svoj čezmerni javnofinančni primanjkljaj. Komisija danes prvič v zgodovini EU predlaga takšen ukrep proti kateri koli državi članici. 11. januarja letos je Evropska komisija v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem ugotovila, da Madžarska ni sprejela učinkovitih ukrepov za znižanje svojega primanjkljaja pod ciljno vrednost 3 % BDP do leta 2011 na trajnosten in verodostojen način. Zato je Komisija predlagala začetek postopka na podlagi uredbe o kohezijskem skladu, ki izrecno določa, da se obveznosti sklada do države članice v celoti ali deloma začasno ustavijo, če v državi članici upravičenki obstaja čezmerni javnofinančni primanjkljaj in se zadevna država ni odzvala z učinkovitimi ukrepi za njegovo zmanjšanje. Priporočilo Komisije je 24. januarja potrdil Svet EU, končno odločitev o zamrznitvi sredstev iz kohezijskega sklada za Madžarsko pa bodo morale sprejeti države članice. VEČ
Sodniki splošnega sodišča EU so v združenih zadevah T-115/09 in T-116/09 razveljavili odločbo Komisije glede podelitve pomoči za prestrukturiranje podjetju FagorBrandt v višini 31 milijonov evrov s strani Francije pod določenimi pogoji. Po mnenju sodišča odločba ni skladna z notranjim trgom, Komisija pa je napačno sklepala, da kopičenje izravnalnih ukrepov, vključenih v odločbo, v zadostni meri zmanjšuje negativne učinke na konkurenco, ki so nastali zaradi podeljene pomoči. VEČ
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
DOBRO JE VEDETI
|
Priporočite Tednik IUS-INFO!
Na povezavi Priporoči prijatelju lahko omogočite tudi svojim prijateljem in sodelavcem brezplačno redno tedensko informiranje o vseh pomembnih novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO. |
|
|
|
|
| |
|