Daleč največji delež v skupnih sredstvih za dodatke je pri dodatku za delovno dobo. Kot kažejo podatki ministrstva za javno upravo za minula štiri leta, se namreč za ta dodatek nameni več kot polovica vseh sredstev za dodatke. Med dodatki, za katere se namenja največ sredstev, so še dodatki za izmensko delo, nočno, nedeljsko in praznično delo. Delež izplačil pa je najvišji na področju zdravstva, vzgoje, izobraževanja in športa ter pri ministrstvih in organih v njihovi sestavi.
Z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju in kolektivno pogodbo za javni sektor je določenih devet osnovnih dodatkov, poleg dodatka za delovno dobo, še za delo v manj ugodnem delovnem času, za manj ugodne delovne pogoje ter za nevarnost in posebne obremenitve, za stalnost, za mentorstvo, za dvojezičnost, dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat ter položajni dodatek.
Je pa na primer dodatkov za nevarnost in posebne obremenitve ali pa za delo v manj ugodnem delovnem času več vrst in so prilagojeni tudi specifikam v posameznem poklicu oz. dejavnosti. Posebej so določeni nekateri dodatki tudi za javne uslužbence in funkcionarje, ki so napoteni na delo v tujino. Tako da je glede na seznamu vseh aktivnih dodatkov, ki jih opredeljuje uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju, več kot 70 različnih dodatkov.
STA objavlja pregled skupne mase sredstev za dodatke v javnem sektorju v obdobju od leta 2016 do julija 2020 v evrih (bruto zneski)
leto dodatki*
-------------------------------------
2016 295.097.188
2017 305.849.324
2018 317.422.435
2019 355.462.511
jan.-jul. 2020 352.452.041
*zajeti so tudi dodatki, izplačani v okviru javnih del
Vir: Ministrstvo za javno upravo
