Plačni sistem v Sloveniji ima po Janševih besedah veliko lukenj ne le v javnem sektorju, ampak tudi v gospodarstvu, čeprav je problem tam manjši. Plačni sistem v javnem sektorju pa se je v nekaterih delih prav degeneriral in relativna primerljivost iz začetka je zdaj zaradi dvigovanja lestvic pri minimalni plači po njegovem mnenju popolnoma porušena. Velike razlike so nastale tudi, ko so posamezne vlade sklepale dogovore denimo z učitelji in policisti in se je v nekaterih primerih razmerje porušilo tudi za 50 odstotkov.
"Tu je potrebna korekcija," se je strinjal. Namen vlade je, da storitveni del javnega sektorja, torej del, kjer je težko delati neposredne primerjave, ureja posebej, administrativni del pa bi ohranili kot enotni plačni sistem. Trenutno so v fazi, ko tisti, ki so najbolj nezadovoljni s plačnim sistemom, vključno z zdravstveno nego in zdravniki, sami v okviru mase sredstev zanje predlagajo boljšo delitev, je pojasnil.
Računa, da bodo anomalije, ki jih je omenil poslanec in jih poznajo že desetletja, odpravljene. To je ena od prednostnih nalog, zapisana tudi v koalicijski pogodbi, je spomnil.
O Jelinčičevem predlogu, da DZ o tem vprašanju opravi razpravo, bodo poslanke in poslanci glasovali v sredo.
Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je pred dnevi za STA pojasnil, da gre v osnovi za reševanje anomalij v sistemu, izstop iz enotnega plačnega sistema javnega sektorja pa je ena od teoretičnih možnosti. Pogovorov s socialnimi partnerji še niso začeli, saj bodo najprej zbrali mnenja in poglede resorjev, kje zaznavajo največ anomalij, kakšne te so in kako bi jih reševali.
Osnovno izhodišče pa je, da se masa plač za posamezno poklicno skupno ne sme povečati. V nasprotnem primeru bi to povzročilo neke vrste domino efekt z zahtevki vsake od poklicnih skupin po povišanju plač tudi znotraj njihove poklicne skupine, čemur se želijo izogniti.
