Vključevanje žensk v znanosti in tehnologiji pa ne pomeni le manjše zapostavljenosti žensk na teh področjih, ampak je nujno, če naj bi odgovorili na izzive, ki se pojavljajo. Nadarjenih ljudi namreč primanjkuje, je izpostavila direktorica Siemens Slovenija Medeja Lončar. Če že na začetku izločiš ženske, se bazen strokovnjakov samodejno zmanjša, je poudarila na današnjem pogovoru Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji (Amcham Slovenija) v Ljubljani, ki ga je vodil novinar Gorazd Jukovič z STA.
Skupine, v katerih so tako moški kot ženske, so bolj uspešne, sodelujoči pa raje delajo v takih skupinah, je dodala raziskovalka in predavateljica na fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Aida Kamišalić Latifić. Standardna inteligenca v poslu ni več dovolj, se je strinjala tudi generalna direktorica MSD Rina Musić.
V družbi Mediade, ki rastoča podjetja spremlja s storitvami marketinga, komunikacij in prenosa znanj, kot pomembno izpostavljajo, da se mladim iskreno predstavijo priložnosti na posameznih področjih. "Pomagajo zgledi," je dejala direktorica družbe Edita Krajnović. Mladi po njenih besedah takoj zaznajo, kdo res dela tisto, kar govori. Ni mogoče biti prepričljiv, če govorimo eno, delamo pa drugo, je ocenila.
Sicer pa je po njenem pojasnilu tudi v ZDA, ne le v Sloveniji, na klasičnih tehniških smereh deklet le od osem do devet odstotkov.
Tudi zato so pomembni projekti, kot je denimo inženirka leta. Kamišalić Latifićeva, ki je inženirka leta 2019, bi se ob imenovanju za ta naziv sicer najraje skrila. Vendar je premagala strah in stopila v javnost z namenom, da mladim ženskam sporoči, da so v teh poklicih navzoče tudi ženske in da so uspešne, je povedala.
"A včasih je za žensko res težko," je priznala generalna direktorica MSD Rina Musić. "Hkrati mora namreč peči palačinke in pripravljati strokovno predstavitev," je ilustrirala. Glede na to je po njenih besedah podpora tako partnerja kot celotne družine zelo pomembna.
