Letošnji 5. oktober učitelji in vzgojitelji obeležujejo v času, ko je vzgojno-izobraževalni sistem postavljen pred izjemne ovire zaradi velikih izzivov, povezanih z izbruhom covida-19, kot so zapiranje šol, prehod k šolanju na daljavo, povečevanje učnih vrzeli in socialnih razlik, številnih osebnih stisk in zdravstvenih tveganj.
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) še dodatno skrbi, da v teh težavnih okoliščinah šolska oblast deluje prav v nasprotju s priporočili o položaju učiteljev, ko vzgojiteljem in učiteljem ter sindikatu kot reprezentativnemu predstavniku zaposlenih odreka pravico in možnost sodelovati pri sprejemanju odločitev. Gre za delovne pogoje, obremenitve in tveganja, vprašanja varnosti in zdravja pri delu, ne nazadnje njihovo plačilo, poudarjajo v Svizu.
Prav v zdajšnjih negotovih razmerah je po mnenju sindikata ključno, da se odločevalci zavedo, da je nujno sodelovati z učiteljicami in učitelji, da bi lahko skupaj ohranili temeljno pravico vseh otrok do kakovostnega javnega izobraževanja ter da bi to pravico obvarovali in skrbno razvijali tudi v prihodnje.
Da je takšna pot edino prava, opozarja tudi Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je v svoji novi publikaciji z naslovom PISA 2018: učinkovite politike, uspešne šole, ki je izšla v začetku tega tedna, podčrtala ključno vlogo šole in učiteljev za uspešno prihodnost vse družbe, predvsem pa učencev iz socialno in ekonomsko prikrajšanih okolij.
V omenjeni študiji je organizacija prvič do zdaj nedvoumno zapisala, da učenci v javnih šolah v bralnih dosežkih presegajo svoje vrstnike iz zasebnih šol ter da je za najuspešnejše vzgojno-izobraževalne sisteme značilno, da pouk v njihovih šolah poteka v številčno manjših razredih.
V Sloveniji povprečno sicer en vzgojitelj skrbi za 7,7 otroka, en osnovnošolski učitelj za 10,2 učenca, en srednješolski učitelj pa za 12,2 dijaka.
Po podatkih zavoda za šolstvo je v vzgoji in izobraževanju zaposlenih 44.600 delavcev ali 6,3 odstotka vseh zaposlenih, od tega je največ učiteljev 24.000. V osnovnem šolstvu je sicer 20.200 zaposlenih, v otroškem varstvu 9300, sledi visoko in univerzitetno šolstvo s 7600 zaposlenimi in srednje šolstvo 7500.
Povprečna bruto plača visokošolskih in višješolskih učiteljev je lani znašala 3356 evrov, povprečna bruto plača učiteljev razrednega pouka ter vzgojiteljev predšolskih otrok pa 1818 evrov.
V minulem študijskem letu je bilo v Sloveniji v terciarno izobraževanje vpisanih 77.000 študentov, nekaj več kot devet odstotkov je bilo vpisanih v program izobraževanja učiteljev, kažejo statistični podatki. Razmerje med moškimi in ženskami, zaposlenimi v izobraževanju, se, kot kaže, ne bo spremenilo, saj je bilo med vpisanimi 87 odstotkov študentk in 13 odstotkov študentov.
Svetovni dan učiteljev je na Mednarodni konferenci o izobraževanju leta 1993 v Ženevi razglasil Unesco. Praznik se obeležuje kot spomin na 5. oktober 1966, ko sta v Parizu leta 1966 Unesco in Mednarodna organizacija za delo (ILO) sprejeli priporočila o položaju učiteljev, ki veljajo še danes. Priporočila jasno določajo pravice in dolžnosti vzgojiteljev in učiteljev ter govorijo o položaju, ki bi ga ti glede na zahtevnost dela morali imeti v družbi. Ta dan praznujejo v več kot 100 državah po svetu.
V Sloveniji na ta dan podelijo državne nagrade najboljšim v izobraževanju, ki so se do leta 1994 imenovale Žagarjeve nagrade in jih podeljujejo od leta 1966. Tudi Zavod RS za šolstvo podeljuje priznanje zaposlenim in priznanja Blaža Kumerdeja učiteljem oz. vzgojno izobraževalnim ustanovam za vidnejše in v strokovni javnosti priznane dosežke.
