"Krize so idealne za to, da narediš velik korak naprej. Kriza te prisili, da začneš razmišljati, da pregledaš stvari, narediš nove projekte in jih začneš tudi realizirati. Če je življenje lagodno, potem si želiš le, da bi tako tudi ostalo, življenje se zelo hitro utiri v neke ustaljene tirnice. Prav zato menim, da bo imela epidemija covida-19 tudi neke pozitivne posledice v družbi. Tisti, ki bodo hitri in bodo znali te posledice pravilno oceniti, bodo zagotovo uspešnejši od drugih. To je tako kot pri kolesarstvu - zmagovalec je tisti, ki hitreje pelje v hrib in ne po ravnem," je v pogovoru za STA dejal Zavrtanik.
Zametki novogoriške univerze segajo v 90. leta prejšnjega stoletja, takoj po slovenski osamosvojitvi. "Leta 1992 sem bil imenovan za direktorja Inštituta Jožef Štefan v Ljubljani in v pripravi strategije razvoja inštituta je bilo tudi univerzitetno izobraževanje, tam je bil mišljen predvsem doktorski študij. Načinov in možnosti, kako bi prišli do visokošolske institucije in spremembe statusa, je bilo več. Odločili smo se, da bomo imeli največ možnosti, če ustanovimo samostojen pravni subjekt, ga razvijamo in ob pravem času združimo z inštitutom. Tako bi Inštitut Jožef Štefan postal tehnična univerza. To je bil takrat naš cilj, razvilo pa se je drugače," je povedal Zavrtanik.
Tako so začeli postopke za ustanovitev samostojnega visokošolskega zavoda in po spremembi zakonodaje 24. septembra 1994 so skupaj z Mestno občino Nova Gorica ustanovili Fakulteto za znanosti o okolju. Ta se je kasneje preimenovala v Politehniko in kasneje ob razvijanju drugih znanosti prerasla v univerzo. Poleg naravoslovnih so študentom ponudili tudi izbrane humanistične študije.
Univerza v Novi Gorici ima danes šest fakultet in akademijo, na njih študira okoli 500 študentov. Ti prihajajo tudi iz tujine. "Bilo bi jih tudi več, lahko bi jih študiralo tudi okoli 1000, vendar se je zataknilo pri nastanitvah za študente, ki jih je premalo. Vse to bi rešili, če bi v vseh letih od nastanka uspeli zgraditi kampus," je opozoril rektor.
Tam bi skupaj živeli in delali tako profesorji kot tudi študenti in raziskovalci, univerzitetni kampus bi prinesel nekoliko drugačno dinamiko in vrvenje v kraj, kjer bi kampus postavili. Zanj so izbrali že več lokacij, vendar kasneje iz različnih razlogov nobena ni bila realizirana. Nazadnje so želeli graditi v Vipavi, pri tem jim je precej pomagala tudi Občina Vipava, a po spremembi v vodstvu občine za univerzitetni kampus ni bilo več interesa.
"In tako spet iščemo primerno lokacijo, ki naj bi bila nekje na širšem območju Goriške ali Vipavske. Pomembno je, da bodo imeli dovolj prostora, potrebovali bi okrog devet hektarov zemljišč," je pojasnil Zavrtanik.
Trenutno pa je UNG še vedno razdeljena na tri lokacije. Fakultete imajo trenutno v Rožni Dolini pri Novi Gorici, Ajdovščini in Vipavi, še pred dvema letoma so bili prisotni tudi na italijanski strani meje, v Gorici in v Benetkah. V Postojni pa na Inštitutu za raziskavo Krasa ostaja njihov podiplomski študij krasoslovja.
Zavrtanik se zaveda, da bo potrebno univerzo pomladiti. "Tako kot univerza smo se starali tudi mi, zato potrebuje počasi novo vodstvo, profesorje in tudi administrativne delavce." Novi ljudje bodo s seboj prinesli nove ideje in zato želi njim prepustiti razmišljanje o prihodnosti in nadaljnjem razvoju novogoriške univerze.
"Mene prihodnost Univerze v Novi Gorici ne skrbi pretirano. Univerze so toliko močne, kolikor imajo dobre in kvalitetne profesorje, študente, administracijo. Če je to kvalitetno, potem prihodnost ni težka," je razmišljanje ob 25. obletnici ustanovitve in delovanja Univerze v Novi Gorici strnil njen edini dosedanji rektor.