Kot je poudaril rektor Zdravko Kačič, je zelo pomembno, da mladi v času izobraževanja pridobijo znanja, kompetence in spretnosti, ki jim bodo zagotavljale uspešno vključevanje v družbo in na trg dela. Na univerzi so zato aprila 2017 začeli s projektom, ki sta ga sofinancirala Evropski socialni sklad in ministrstvo za izobraževanje.
Ker strokovno izobraževanje zagotovi zgolj vsebinsko pripravljenost visokošolskih kadrov na delo, manjka pa precej vsebin, ki pomagajo pri prenašanju znanja na študente, so se po besedah vodje projektnega sveta Boštjana Šumaka odločili vzpostaviti center za podporo poučevanju, ki je zagotavljal celovito tehnično in didaktično pomoč pedagoškemu kadru.
Kot je povedala vodje omenjenega centra Natalija Špur, so bile pri tem v ospredju vsebine kot so obrnjeno, kombinirano, projektno in problemsko učenje, igrifikacija, vizualizacija študijskih gradiv, učna analitika in implementacija zbirke orodij Učni stolpič.
Projektne aktivnosti so po njenih besedah nemoteno potekale tudi v času epidemije, saj so delavnice in dogodke, ki so jih sprva načrtovali za izvedbo v živo, uspešno prilagodili in izvedli na daljavo.
"V e-okolju je potekala tudi glavnina pedagoška procesa, center pa je sodeloval pri pripravi uporabniških navodil in video vodičev ter na daljavo nudil podporo pedagoškemu kadru univerze. Ob tem smo pripravili še posebno rubriko gradiv, ki smo jo poimenovali Poučevanje na daljavo v izrednih razmerah, in v katerem smo še posebej osvetlili didaktične smernice za uporabo tovrstnega učnega okolja, je pojasnila Špurova.
V sodelovanju z Univerzo v Ljubljani so pripravili tudi večji dogodek izmenjave izkušenj, kjer so predavatelji obeh univerz predstavili dobre prakse in izzive, s katerimi so se soočili. Predstavniki centra pa so se udeležili tudi drugih dogodkov in konferenc, kjer so predstavili analize didaktične uporabe informacijske tehnologije in ostale projektne aktivnosti.
Čeprav se projekt približuje koncu, po besedah Šumaka pušča pomembne pozitivne učinke na razvoj visokošolskega izobraževanja in poučevanja na univerzi in odpira možnosti za nadgradnjo. "Potrebujemo ustrezno okolje z mehanizmi, ki bodo pedagoške delavce vzpodbujali k nenehnemu strokovnemu izpopolnjevanju in izmenjavi znanj o uporabi sodobnih tehnologih," je še dodal vodja projektnega sveta.
Vsebina projektnih aktivnosti je pustila pozitivne učinke tudi na delu in izkušnjah visokošolskih učiteljev. Profesorica na filozofski fakulteti Joca Zurc je tako izpostavila pomen ključnih znanj, ki jih je pridobila skozi različne delavnice, za bolj suvereno vključevanje načel sodobnih učnih pristopov v pedagoški proces.
Vključitev teh aktivnosti je po njeni izkušnji izboljšala učne dosežke študentov, kar se je pokazalo v višji povprečni oceni na izpitih in boljšem razumevanju, analizi in sintezi učne snovi. Pozitivno je presenetila tudi povečana odgovornost študentov do študija, lastno spremljanje napredka in obveznosti na predmetu ter samoiniciativnost.
