Specializirano državno tožilstvo Buciku očita, da je kot uradna oseba fakultete zato, da bi sebi in drugim pridobil protipravno premoženjsko korist, zlorabil svoj položaj dekana fakultete, ko je v nasprotju z zakonom o javnih uslužbencih in v nasprotju z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju izdal organizacijsko navodilo o stalni pripravljenosti vodstvenih delavcev in sodelavcev računalniškega centra fakultete. S tem sta tudi dekan in tajnik fakultete postala prejemnika dodatka za stalno pripravljenost.
Tako sta po besedah tožilca Matije Hostnika nekdanji dekan filozofske fakultete Bucik in tajnica fakultete Renata Kranjčec med leti 2009 in 2011 mesečno prejela dodatek za stalno pripravljenost. Po prepričanju specializiranega tožilstva je Bucik "zasledoval le cilj nezakonitega povečanja plač".
Tudi Černetu, ki je pri vodenju filozofske fakultete leta 2011 nasledil Bucika, specializirano tožilstvo očita, da je kot uradna oseba, da bi sebi in drugim pridobil protipravno premoženjsko korist, zlorabil svoj položaj dekana in še naprej uporabljal organizacijsko navodilo, ki ga je leta 2009 izdal Bucik, in ga leta 2011 še dopolnil.
Kot je izpostavil tožilec, dekan in tajnica fakultete nista bila upravičena do tega dodatka in tudi dejansko nista opravila stalne pripravljenosti, nista prihajala na delo izven delovnega časa.
V času nezakonitega izplačevanja dodatka za stalno pripravljenost med leti 2009 in 2013 so tako en ali drugi dekan ter tajnica fakultete na letni ravni dobili nezakonito izplačanega za od 300 do 11.400 evrov bruto dodatka za stalno pripravljenost na leto.
Zagovornik Bucika, odvetnik Dejan Šebenik, je danes v spis med drugim vložil dopise rektorata Univerze v Ljubljani, iz katerih po njegovih pojasnilih izhaja, da univerza ni nasprotovala dodatkom za stalno pripravljenost in tudi sama ni menila, da bi bilo izplačevanje teh dodatkov nezakonito. Sodišču je predlagal tudi branje sodb prekrškovnega oddelka ljubljanskega okrajnega sodišča, ki je v zvezi z inšpekcijskim postopkom inšpektorata za javno upravo odločilo, da je bila podana pravna podlaga za izplačevanje dodatkov za stalno pripravljenost. Poleg tega je vložil tudi sodbe višjega delovnega in socialnega sodišča, iz katerih je po njegovih navedbah razvidno, da je bila v internem aktu filozofske fakultete zadostna pravna podlaga za izplačilo dodatka za stalno pripravljenost.
Tožilec Hostnik pa je vložil sodbe delovnega sodišča in okrajnega sodišča, ki po njegovih navedbah "izražajo drugačna pravna naziranja, kot sodbe, k jih predlaga obramba".
Začetek sojenja na Okrožnem sodišču v Ljubljani je pričakovati v prihodnjih mesecih, sodil jima bo sodni senat.
