Danes objavljena publikacija je najobširnejši zbornik mednarodno primerljivih podatkov o stanju in učinkih izobraževanja v 37 državah članicah in partnerskih državah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) iz vsega sveta.
Omejevanje socialnih stikov in zaustavitev podjetij zaradi krize, povezane s pandemijo covida-19, je otežilo ali onemogočilo praktično učenje in učenje na delovnem mestu, ki sta ključnega pomena za uspeh poklicnega in strokovnega izobraževanja, je v uvodu v danes objavljeni zbornik Pogled na izobraževanje 2020 izpostavil generalni sekretar OECD Angel Gurria.
A ta sektor ima po njegovih besedah osrednjo vlogo pri usklajevanju izobraževanja in dela in zagotavljanju uspešnega prehoda na trg dela ter je pomemben za zaposlovanje in okrevanje gospodarstva na splošno.
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) pa meni, da je treba nujno prevprašati tudi položaj zaposlenih v šolstvu, ki so v povezavi s pandemijo covida-19 soočeni z dodatnimi obremenitvami. Te v Sloveniji niso ustrezno ovrednotene. Šolska ministrica Simona Kustec Lipicer po njihovih navedbah vztrajno ignorira predlog, naj ministrstvo sklene dogovor o vrednotenju dodatnih del zaposlenih.
Po mnenju Sviza bi se morala vlada odzvati na dejstva iz zbornika, po katerih so v Sloveniji učitelji na vseh ravneh izobraževanja še zmeraj plačani slabše od kolegov v državah članicah OECD in EU23.
Sistemi poklicnega in strokovnega izobraževanja se med državami OECD razlikujejo. V Nemčiji, Belgiji in Avstraliji je to denimo mogoče že na nižji sekundarni ravni, kar v Sloveniji zajema od 7. do 9. razreda osnovne šole. V nekaterih državah, denimo v Nemčiji, Islandiji in na Poljskem, pa ne poznajo kratkega terciarnega strokovnega, torej višješolskega izobraževanja, so zapisali na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Kot izhaja iz zbornika, so mlajši odrasli s poklicno ali strokovno srednješolsko izobrazbo sicer zaposleni pogosteje od vrstnikov, ki so končali splošni program gimnazije. Vendar se ta prednost s starostjo zmanjšuje. Glede na podatke iz zbornika dijaki pogosteje zaključijo poklicni ali strokovni program, če ta omogoča neposreden dostop do terciarnega izobraževanja. V takšnih programih je v državah OECD povprečno približno sedem od desetih udeležencev poklicnega izobraževanja.
V poklicne in strokovne programe je v državah OECD povprečno vpisanih 42 odstotkov srednješolcev. Tretjina jih izbere področje, ki zajema tehniko, proizvodne tehnologije in gradbeništvo. Z 18 odstotki sledijo poslovne, upravne in pravne vede, s 17 odstotki storitve, s 13 odstotki pa zdravstvo in sociala.
V Sloveniji je bilo leta 2018 v poklicne in strokovne programe vpisanih 71 odstotkov vseh srednješolcev. Tako kot velja za povprečje držav OECD, se jih je največ oziroma 36 odstotkov odločilo za področje tehnike, proizvodne tehnologije in gradbeništva.
V programe, ki omogočajo neposreden dostop do terciarnega izobraževanja, je vključenih 70 odstotkov srednješolcev, kar je enako kot povprečje v državah OECD.
