Kot sta na novinarski konferenci izpostavila Papič in Kuntner, današnji podpis pogodbe predstavlja nov mejnik na področju skupnega delovanja. "Sodelovanje z NIB je bilo uspešno že do zdaj, po podpisu pa verjamemo, da bo še uspešnejše in bolj poglobljeno," je poudaril Papič.
Direktor NIB Kuntner pa je dodal, da s pridruženim članstvom ustvarjajo "novo podlago za znanstveno in pedagoško odličnost v slovenskem in mednarodnem prostoru".
Kot pomembno je Papič sicer izpostavil tudi institucionalizacijo pedagoškega dela raziskovalcev z inštituta na univerzi, kar želijo okrepiti z instrumentom menjave ur - profesorji bi po navedbah rektorja del pedagoških ur raziskovalcem z NIB odstopili v zameno za ekvivalenten obseg dela na raziskovalnih projektih.
"S takim institucionalnim sodelovanjem lahko dosežemo, da bomo že v obstoječem obsegu predavateljskih ur v večjem deležu vključili tudi predavatelje z inštitutov," je poudaril.
"Naj bo današnji podpis sporazuma osnova za novi kampus znanja v Ljubljani, ki bo privabljal ambiciozne študente in omogočil kroženje univerzitetnih in inštitutskih kadrov med laboratoriji in predavalnicami," je še dejal Kuntner in izrazil željo po takojšnji postavitvi konkretnih ciljev sodelovanja.
V sklopu novega partnerstva bosta UL in NIB okrepila tudi sodelovanje pri prijavah in izvajanju skupnih raziskovalnih programov ter projektov doma in v tujini, hkrati pa si bosta nova partnerja prizadevala za prenos rezultatov v gospodarstvo.
Kot so še napovedali na današnji novinarski konferenci, bo univerza aktivno podpirala tudi investicijski projekt Biotehnološkega stičišča NIB kot dela znanstvenega kampusa ljubljanske univerze, hkrati pa bosta Ljubljanski univerzitetni inkubator in inkubator Biotehnološkega stičišča NIB sodelovala pri podpori novonastalim perspektivnim biotehnološkim podjetjem.
Na novinarski konferenci sta sodelovala tudi dekan Biotehniške univerze UL Emil Erjavec ter namestnica predstojnika oddelka za biologijo na biotehniški fakulteti Marjana Regvar. Kot je izpostavil Erjavec, je za dvig znanstvene odličnosti in družbene relevance potrebno koncentrirati doslej preveč razdrobljeno znanje, kadre, opremo in institucionalno organiziranost slovenskega raziskovalnega in visokošolskega prostora".
"Iskreno se zahvaljujem kolegom z NIB za konstruktivno sodelovanje. Želim si, da bi temu primeru sledili tudi drugi raziskovalnimi inštituti. Kot je znano, si UL že dlje časa prizadeva za formalno povezanost s pomembnimi raziskovalnimi inštituti in na ta način še bolj okrepiti sodelovanje z njimi," je ob podpisu pogodbe še dejal Papič.
Kot je pojasnil, so pobudo podali štirim največjim raziskovalnim inštitutom, Institutu Jožef Stefan, Kemijskemu inštitutu, ZRC SAZU ter NIB. Ponudba ostaja odprta, je poudaril in dodal, da je današnji podpis pogodbe z NIB zagotovo pomemben znak tudi za ostale inštitute.
Univerza v Ljubljani in Nacionalni inštitut za biologijo imata sicer skupno zgodovino vse od nastanka NIB pred 60 leti, univerza je namreč leta 1960 ustanovila Inštitut za biologijo v prostorih Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete UL, po letu 1994 pa se je inštitut preimenoval v NIB, ustanoviteljstvo pa je v celoti prevzela vlada.
