Predsednica Mladinskega sveta Slovenije (MSS) Anja Fortuna je spomnila, da so se mladi zaradi epidemije in sprejetih zaščitnih ukrepov soočili z nenadnimi selitvami, izpadi prihodkov, neučinkovitim izobraževanjem na daljavo in s pomanjkanjem socialnih stikov. Letošnja kriza je predvsem in najbolj prizadela prav mlade, kar se je pokazalo tudi v preteklih krizah, je dodala direktorica Mladinske mreže MaMa Maja Hostnik.
V anketi, ki jo je MSS opravil v maju in juniju, zajela pa je 743 mladih, je 72 odstotkov vprašanih ocenilo, da je šolanje od doma manj učinkovito kot običajno šolanje, saj so se pokazale številne ovire. Prav tako jih je več kot polovica menila, da učne snovi niso usvojili enako dobro ter da niso prejeli dovolj ustreznih in jasnih informacij.
Področja, ki so za mlade v Sloveniji ključna, so zaposlovanje, stanovanjska problematika, izobraževanje, organiziranje in participacija mladih, prostovoljstvo, informiranje, zdravje in mobilnost, je poudarila Fortuna. Po njenih besedah so se v MSS odzvali na protikoronske ukrepe in opozorili zlasti na položaj mladih, ki so izgubili delo in prihodke. Izpostavili so tudi posledice za njihovo zdravje.
V Sindikatu Mladi plus so opozorili na problem brezposelnosti in prekarnosti mladih. Oba pojava sta po besedah predsednice sindikata Tee Jarc močno prepletena, v praksi pa mlade potiskata v socialno izključenost, ogrožata njihovo zdravje, krepita njihovo ekonomsko odvisnost in jim ovirata razvoj lastnih potencialov v družbi.
Jarčeva je postregla s podatkom, da v Sloveniji živi nekaj več kot 310.000 oseb, starih med 15 in 29 let. Junija letos je bilo v evidenci zavoda za zaposlovanje prijavljenih 18.077 mladih brezposelnih, kar predstavlja 19,9 odstotka vseh brezposelnih v državi. Brezposelnost se je po njenih besedah letos povečala med vsemi starostnimi skupinami, vendar precej drastično prav med mladimi.
Iz Zavoda Nefiks so sporočili, da je epidemija novega koronavirusa dodobra spremenila življenje mladih na vseh področjih, od šolanja in službe, do preživljanja prostega časa. Opozorili so, da se težave pojavljajo tudi v povezavi s študentskim in dijaškim delom, saj se je število ponujenih del v juniju zmanjšalo za kar 30 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani.
Tudi v vladnem uradu za mladino so izpostavili pomen soudeležbe mladih pri javnih zadevah. Ta namreč po njihovem mnenju poleg merljivih učinkov na družbeni razvoj prinaša tudi optimizem in pogum, s katerim se mladi lotevajo novodobnih izzivov, od podnebnih sprememb do spopadanja z epidemijo novega koronavirusa.
Urad je v poslanci mlade pohvalili, da so se ob pojavu epidemije mnogi "hitro in učinkovito angažirali pri prostovoljni pomoči, hkrati pa so tako rekoč čez noč vzpostavili digitalna okolja, preko katerih so mladim pomagali in jih naslavljali na najrazličnejše načine ter tako pokazali in dokazali, da so pripravljeni in opolnomočeni za zelo težke in odgovorne naloge ter izzive".
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je opozoril na številne izzive in ovire, s katerimi se mladi spopadajo na poti osamosvajanja. To jim otežujemo z neurejeno stanovanjsko problematiko in nedostojnimi plačili za delo, je prepričan Svetina, ki prav tako zagovarja večje vključevanje mladih v procese odločanja.
Pri varuhu opažajo, da so mladi v Sloveniji na trgu dela v bistveno slabšem položaju kot drugi zaposleni, več je negotovih oblik dela. "Stopnja brezposelnosti med mladimi je še vedno previsoka, tistim, ki so zaposleni, pa delodajalci mnogokrat ne zagotavljajo dostojnega plačila za opravljeno delo. Ni dovolj le, da imajo zaposlitev, pomembno je tudi, da je zaposlitev kakovostna," je poudaril Svetina.
Ministrstvo za kmetijstvo je spomnilo, da so mladi kmetje ključni nosilci razvoja v slovenskem kmetijstvu, soočajo pa se z izzivi, kot so dostop do zemljišč, kapitala in znanja. V stranki SLS pa so navedli, da je v Sloveniji podobno kot po drugih državah članicah EU demografska slika na kmetijah zelo slaba, saj je le šest odstotkov lastnikov kmetij mlajših od 30 let, 31 odstotkov pa jih je starejših od 65 let.
Mednarodni dan mladih so Združeni narodi razglasili leta 1999 z namenom, da vsako leto spodbudi razpravo o različnih vprašanjih, ki zadevajo mlade, in opozori na njihovo pomembno vlogo v družbi.
