Tako dijaki in študentje, ki zaradi epidemije ne bodo napredovali v višji letnik, štipendije prihodnje šolsko leto ne bodo prejemali, štipendijsko razmerje pa bo v tem času mirovalo. Če štipendist tudi v študijskem letu 2021/22 ne bo napredoval v višji letnik, bo moral vrniti prejeto štipendijo za letnik, katerega ni uspešno opravil, piše na vladni spletni strani.
Tudi dijakom in študentom, ki zaradi epidemije ne bodo zaključili izobraževalnega programa, bo štipendijsko razmerje mirovalo. To pomeni, da bo zanje rok za zaključek izobraževalnega programa brez obveznosti vračila štipendije podaljšan do 30. septembra 2021. Če štipendist do tega datuma ne bo zaključil izobraževalnega programa, bo moral vrniti štipendije, prejete za zaključni letnik izobraževalnega programa ali za dodatno študijsko leto po izteku izobraževalnega programa, če je bil v dodatnem letu upravičen do štipendije.
Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, bo odločba o mirovanju štipendijskega razmerja izdana po uradni dolžnosti. Tako dijakom in študentom ne bo treba oddati prošnje ali vloge.
Navedeno velja za državne štipendije, Zoisove štipendije, štipendije za deficitarne poklice, štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu in štipendije Ad futura. Pri slednjih pa štipendistom svetujejo, da se lahko za dodatna pojasnila obrnejo na Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije.
Mirovanje štipendije pa bo nastopilo tudi, če je štipendist možnost mirovanja že izkoristil. Kot so razložili, se mirovanje zaradi posledic epidemije ne všteva v siceršnja leta mirovanja, zato ni ovire, če je imel štipendist štipendijsko razmerje v mirovanju v katerem od preteklih šolskih oziroma študijskih let.
Podaljšati pa bo mogoče tudi dogovor o vračilu ali obročnem vračilu štipendije. Dijaki in študentje, ki štipendije ne bodo uspeli vrniti zaradi posledic epidemije, bo imel možnost podaljšati vračilo štipendije za eno leto. A mora štipendist v tem primeru pred iztekom roka za plačilo podati prošnjo. To odda pri dodeljevalcu štipendije, priložiti pa mora tudi izjavo, da svoje obveznosti iz obstoječega dogovora zaradi izjemnih okoliščin v zvezi z epidemijo ne more izpolniti oziroma ne more izpolniti v roku. Prošnjo je treba oddati pred iztekom roka za plačilo, vendar najpozneje do 31. decembra.
V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) so pozdravili odločitev podaljšanja možnosti mirovanja štipendijskega razmerja iz razlogov, ki ne izvirajo nujno iz študenta samega, temveč iz vpliva epidemije, so navedli za STA. Izvajanje mirovanja ali podaljšanja mirovanja štipendije še ni jasno določeno, a na ŠOS predvidevajo, da bo postopek enak siceršnjemu postopku, pri katerem štipendist s prošnjo štipenditorju zaprosi za mirovanje štipendije. V primeru državnih štipendij bo tako prošnjo potrebno nasloviti na centre za socialno delo, v primeru Zoisovih in deficitarnih štipendij ter štipendij za zamejce in Ad futura pa na Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS, so še navedli.
