Izredni profesor za didaktiko in kurikularne teorije na ljubljanski filozofski fakulteti Damijan Štefanc je posebej posvaril pred nevarnostmi pretiranega poveličevanja izobraževanja na daljavo. Temu je pritrdila tudi dekanja Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem Mara Cotič, po besedah katere takšen način izobraževanje le še poglablja razlike med učenci glede na njihov socialni položaj.
Vendarle pa je Cotičeva poudarila potrebo po razvoju didaktike izobraževanja na daljavo za morebitni vnovični čas krize. Opozorila je na pomanjkanje kompetenc tako pri učiteljih kot učencih za takšne okoliščine. Po njenih besedah je treba poskrbeti za dodatno usposabljanje učiteljev na tem področju, v središču katerega pa bodo vseskozi potrebe učencev.
Štefanc je ocenil, da je izobraževanje v času epidemije izpostavilo potrebo po jasnih ciljih šolske politike in pomoči stroke, kot tudi pomen vlaganj v usposabljanje učiteljskega kadra. Pri tem je opozoril na škodljivo prakso nepremišljenega podeljevanja avtonomije šolam, če te nimajo zagotovljenih pogojev za strokovne odločitve, in gre zgolj za prelaganje odgovornosti na šole.
Na problematičnost takšne prakse je opozoril tudi nekdanji predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije Oton Račečič. Kot primer je navedel prav izobraževanje na daljavo, ko so šolniki od šolske politike pravzaprav dobili eno samo usmeritev, in sicer da že sami vedo, kaj morajo narediti. Posledice so se po njegovih besedah pokazale v zelo različnih odzivih šol.
"Inovativnost v kriznih časih je zaželena in pohvalna, vendarle pa ne gre brez sistemskih usmeritev," je opozoril Račečič. Po njegovih besedah se pristojni sploh niso zavedali, koliko dela in odgovornosti so z izobraževanjem na daljavo naložili staršem. Štefanc je dodal, da bi morali učitelji natančno vedeti, kaj je pri doseganju standardov znanja mogoče udejanjiti na daljavo in kaj ne.
Razpravljavci so soglašali, da bo s pravilnim pristopom v prihodnjem šolskem letu mogoče nadoknaditi primanjkljaj v znanju, ki je nastal zaradi izobraževanja na daljavo. Opozorili so, da bo pri tem treba še posebno pozornost nameniti najbolj ranljivim skupinam učencev, kot so otroci s posebnimi potrebami. Pozvali so tudi k tesnejšemu stiku med šolami in pristojnimi institucijami.
Poslanka LMŠ Lidija Divjak Mirnik pa je poudarila, da je čas izobraževanja na daljavo izrazito pokazal dragocenost učiteljskega poklica. Šolsko ministrstvo je pozvala, naj čim bolj prisluhne tako potrebam učencev kot tudi potrebam učiteljev. Izrazila je še obžalovanje, da se v šole niso vrnili tudi dijaki prvih treh letnikov.
Okrogla miza je potekala v prostorih državnega sveta.
