Med eno in drugo uvrščajo slovenski šport. Gledališče, tako italijansko kot slovensko, jim je manj blizu, medtem ko jim je najmanj blizu slovenska pop glasba.
Kot ob tem ugotavljajo pri Slovenskem raziskovalnem inštitutu (Slori), na vpetost v slovenski kulturni prostor najbolj vpliva bližina jezika, medtem ko se navezanost na italijanskega razvija prek jezika, športa in pop glasbe z enako intenzivnostjo. Šport je sicer pomemben dejavnik tudi v procesu vključevanja v slovensko družbeno okolje, kar pa ne velja za slovensko pop glasbo.
Povezovalna moč književnosti je v italijanskem kulturnem kontekstu večja kot v slovenskem, v obeh pa je vpliv gledališke umetnosti enak, a manj izrazit. Najstniki se čutijo bolj povezani z italijanskim kot s slovenskim kulturnim dogajanjem. Razlika je odvisna predvsem od močnejšega vpliva italijanske pop glasbe. Podatek ni zanemarljiv glede na pomen, ki ga ima glasba v najstniškem obdobju.
Bližino so srednješolci ocenjevali na lestvici od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da jim posamezna prvina sploh ni blizu, 5 pa, da jim je zelo blizu.
Slovenskemu in italijanskemu jeziku ter italijanskemu športu so dijaki dali oceno 3,9, sledi italijanska pop glasba z oceno 3,8. Italijanska književnost je dobila oceno 3,5, slovenska 3,1. Med eno in drugo se je z oceno 3,3 uvrstil slovenski šport. Gledališče, tako italijansko (2,9) kot slovensko (2,8), jim je manj blizu, medtem ko jim je najmanj blizu slovenska pop glasba z oceno 1,7.
Primerjava ocen glede na pogovorni jezik doma pa kaže na marsikatero razliko, izpostavlja pa tudi nekatere zanimive rezultate, so ob tem opozorili pri Sloriju.
Slovenski jezik je najbližje srednješolcem iz slovensko govorečih družin (4,4), nekoliko manj je tistim iz mešano govorečih družin (3,8), najmanj pa srednješolcem iz neslovenskih družin (3,3).
V tem zaporedju moč bližine slovenskega jezika upada skoraj enakomerno. Nekoliko drugače se dogaja z italijanskim jezikom: srednješolci iz mešano in neslovensko govorečih družin doživljajo italijanščino zelo blizu in med njimi razlika v oceni ni pretirano velika (4,2 oziroma 4,6), precejšnja pa je v primerjavi s srednješolci iz slovensko govorečih družin (2,9).
Podobne, čeprav nekoliko manj markantne, so razlike v dojemanju slovenske oziroma italijanske književnosti in slovenske pop glasbe, medtem ko je italijanska pop glasba vsem srednješolcem skoraj enako blizu. Srednješolci iz slovensko in mešano govorečih družin so si v dojemanju bližine slovenskega gledališča (3,1 oziroma 2,9) in slovenskega športa (3,8 oziroma 3,3) bolj podobni v primerjavi s srednješolci iz neslovensko govorečih družin, ki se s tema kulturnima prvinama čutijo manj povezani (2,2 oziroma 2,3).
Razlike v primerjavi med pokrajinami ne presenečajo, če upoštevamo jezikovne značilnosti družin, iz katerih izhajajo srednješolci. V vseh treh pokrajinah je moč bližine italijanskih prvin večja od moči bližine slovenskih in razlika v moči narašča, ko se iz tržaške pokrajine premikamo proti Špetru, so še ugotovili pri Sloriju.
Anketno skupino so sestavljali prvošolci srednjih šol oziroma najstniki, stari od 11 in 14 let. Gre za generacijo mladih, ki imajo za sabo osem oziroma 11 let šolanja v slovenskem okolju in se z zunajšolskimi dejavnostmi ukvarjajo tako v slovenskih kot v italijanskih društvih in ustanovah.
Slori je podatke zbral v sodelovanju z ravnateljstvi srednjih šol. Izvedli so jih v okviru šeste izvedbe projekta Šola o vpetosti dijakov prvih letnikov s slovenskim oziroma dvojezičnih poukom v Italiji v slovenski in italijanski kulturni prostor. Podatki se nanašajo na 437 ali 92 odstotkov od skupno 476 prvošolcev, vpisanih v šolskem letu 2019/20.
