Potem ko so v začetku marca že skoraj vse sosednje države imele potrjene okužbe z novim koronavirusom, v Italiji pa so se žarišča okužbe že dodobra razbohotila, je bilo tudi v Sloveniji le še vprašanje časa, kdaj bo vnešen prvi primer okužbe.
Prvi primer je bil potrjen 4. marca, šlo je za potnika, ki se je v skupini vrnil iz Maroka. Kje se je okužil, ni znano, saj se je poleg Maroka zadrževal na letališčih, tudi italijanskih. Okužbo so potem potrdili še pri njegovih sopotnikih.
Kmalu so sledili še drugi vnosi okužbe v državo. Večinoma je šlo za ljudi, ki so v času zimskih počitnic, ki so za del države potekale med 17. in 23. februarjem, za del pa teden pozneje, mudili v italijanskih ali avstrijskih smučarskih centrih. V obeh državah so takrat že imeli potrjeno epidemijo.
Sprva je šlo le za posamezne primere okužb, ki so jih skušali omejiti s karanteno okuženih. Večino tistih, pri katerih so okužbo potrdili, so začasno namestili na infekcijsko kliniko Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, čeprav velika večina od njih ni imela težkega poteka bolezni, mnogi sploh niso kazali znakov okužbe.
A se je kmalu pokazalo, da je zadeva "ušla z vajeti". V dobrem tednu dni je število potrjenih okuženih preseglo stotico, v naslednjih dveh dneh pa 200. Zaradi tega se je vlada odločila razglasiti epidemijo, sledili so restriktivni ukrepi in ugašanje javnega življenja, da bi omejili širjenje virusa in preprečili takšen potek epidemije, kot se je odvil v Italiji, malo pozneje pa še v Španiji, danes pa v Braziliji in Egiptu.
Deset dni po potrjeni prvi okužbi je v Sloveniji umrl prvi bolnik s covdiom-19, boleznijo, ki jo povzroča okužba z novim koronavirusom. Šlo je za starejšega bolnika, oskrbovanca metliškega doma starejših občanov, ki je imel pridružene bolezni.
Metliški dom je bil prvi med tremi domovi za starejše, kjer je izbruhnila okužba z novim koronavirusom, so pa posamezne primere okužb beležili še v številnih drugih domovih za starejše občane, kjer pa so jih očitno uspešno zamejili. V metliški dom je okužbo zanesel zdravnik iz tamkajšnjega zdravstvenega doma, ki naj bi v tednih pred tem dopustoval v tujini, ob prihodu v službo pa je kazal znake bolezni.
Tudi pri nas je epidemija najhuje prizadela domove za starejše. Poleg metliškega so se žarišča pojavila tudi med starostniki v domovih v Šmarju pri Jelšah in Ljutomeru. V teh občinah tudi beležijo največ smrti zaradi covida-19 - v občini Šmarje pri Jelšah je umrlo 38 ljudi, v Ljutomeru 20, v Metliki pa 17.
V domovih pa se niso okužili le starostniki, ampak tudi zaposleni. Od skupaj 460 potrjenih primerov okužbe je bilo 323 med oskrbovanci. Okužili so se tudi zdravstveni delavci - med prvimi so beležili okužbe med vodstvenimi kadri ginekološke klinike UKC Ljubljana. Skupaj so potrdili okužbo pri 303 zdravstvenih delavcih.
Število potrjenih okužb je strmo naraščalo do aprila, več kot tisoč potrjenih primerov skupaj je bilo zabeleženih 4. aprila. Največ okužb v enem dnevu so potrdili 26. marca, ko so našteli novih 61 potrjenih okužb. Nato se je število novih potrjenih okužb na dan ustalilo in v drugi polovici aprila začelo padati. Po prvomajskih praznikih se pojavljajo bolj ali manj samo posamični primeri novopotrjenih okužb.
Tudi po podatkih Sledilnika za covid-19 o številu aktivno okuženih kažejo, da je bil vrh epidemije v začetku marca. Število aktivnih okuženih je petstotico preseglo 26. marca, medtem ko se je 3. aprila prvič in hkrati tudi zadnjič povzpelo čez 600. S skupaj 609 aktivno okuženimi je bil na omenjeni dan dosežen vrh, vse od takrat pa število aktivno okuženih pada. Te dni naj bi bilo aktivno okuženih še manj kot 20 ljudi v celi državi.
Okužbo z novim koronavirusom so doslej v Sloveniji potrdili pri skupaj 1468 osebah, medtem ko naj bi glede na epidemiološko raziskavo, ki so jo izvedli konec aprila, v stik z virusom v državi prišlo od dva do štiri odstotke prebivalstva oz. okoli 66.000 ljudi.
Epidemija je pred izziv postavila tudi zdravstvo, v katerem so za mesec in pol zastale vse nenujne obravnave, saj so v bolnišnicah želeli omogočiti dovolj prostora za zdravljenje bolnikov s covidom-19, če bi prišlo do najslabšega scenarija. V začetku epidemije je namreč bliskovito naraščalo število bolnikov s covidom-19, ki so potrebovali bolnišnično zdravljenje, mnoge so morali priklopiti na umetno predihavanje.
Bolnike s covidom-19 so se zdravili v obeh kliničnih centrih, Kliniki Golnik in celjski bolnišnici. Največ bolnikov hkrati je bilo v bolnišnicah konec marca, in sicer 119. Skupaj pa se je v bolnišnicah zdravilo 319 bolnikov s covidom-19.
Tako kot je bila razglasitev epidemije 12. marca politično vprašanje, saj je s tem Civilna zaščita dobila pravno-formalno podlago za nemoteno izvajanje nalog v spopadanju s koronavirusom in se je aktiviral državni načrt zaščite in reševanja ob epidemiji, je tudi njena prekinitev politična. To odločitev je vlada namreč sprejela 14. maja, če tega ne bi sprejeli do 15. maja, bi večina ukrepov iz mega protikoronskega zakona, vrednega več milijard evrov, veljala še dodaten mesec dni.
A preklic epidemije, ki se bo dejansko udejanjil prihodnjo nedeljo, ne pomeni tudi konec bolezni same. Virus še kroži in je velik del prebivalstva zanj še občutljiv, zato so še vedno v veljavi nekateri ukrepi, s katerimi želijo pristojni zamejiti nove izbruhe okužbe ali vsaj odložiti drugi val epidemije.
Drugi val je jeseni povsem možen in tudi od previdnostnega vedenja vsakega posameznika je odvisno, kako, predvsem pa v kašnem obsegu bo potekal. Pred okoli 100 leti je bil denimo drugi val španske gripe bistveno hujši kot prvi.
