Pod izjavo, ki so jo naslovili na odločevalce, se je podpisalo več kot 40 psihoterapevtov in drugih strokovnjakov s področja duševnega zdravja. Kot ugotavljajo, so se šolanju na daljavo nekateri učenci in dijaki prilagodili ter delajo brez zapletov, vendar imajo delavci na področju duševnega zdravja opravka tudi z zgodbami, ki se ne odvijajo po pričakovanjih.
Mnogi otroci in dijaki namreč brez pomoči ne zmorejo samostojno predelati snovi in šolskih nalog, mnogo pa je tudi otrok s posebnimi potrebami, ki zahtevajo dodatno pomoč odraslih oseb. Nekateri otroci niso dovolj samostojni, da bi lahko bili brez nadzora varno sami doma.
"Na drugi strani se srečujemo s starši, ki se ne čutijo usposobljene in kompetentne, da bi lahko ustrezno opravljali funkcijo domačega učitelja, kadar otrok potrebuje učno pomoč," so opozorili. Po informacijah podpisnikov izjave v klicih na telefonske linije za pomoč, prevladujejo teme, ki govorijo o neustreznih družinskih odnosih.
Skrbi jih, da se zaradi stresa, ki je povezan z nemočjo staršev, povečujejo agresivna in nasilna vedenja ter da se v družinah ustvarja vzdušje, ki zavira podporne funkcije za zdrav razvoj otrok in mladostnikov. Izpostavili so negativne posledice pomanjkanja socialnih stikov z vrstniki.
Kritični so tudi do ukrepov, ki po njihovi oceni "ustvarjajo zmedo v razumevanju, še dodatno zmanjšujejo občutek varnosti v ljudeh in širijo dodatno nestrpnost". Vse to so okoliščine, v katerih otroci in odraščajoči nimajo ustreznega podpornega okolja za zdrav duševni razvoj. V teh okoliščinah je njihovo duševno zdravje ogroženo, so opozorili.
"Če je ohranjanje zdravja populacije v primarnem fokusu, bi bilo smiselno in nujno prisluhniti tudi strokovnjakom, ki delujemo v okviru duševnega zdravja," so poudarili. Pozvali so k retoriki, ki daje jasne usmeritve glede prihodnosti, pomirja in daje upanje. Pedagoško osebje in starši, ki so vznemirjeni, namreč niso primerno okolje za vzgojo otrok.
Po njihovem mnenju ni pomembno, kdaj bodo šli vsi otroci v šolo, vendar je pomembno, da gredo na človeški način. "Odzivi, v katerih pedagoški delavci in starši izražajo pomisleke o vzdušju otrok, ki so napoteni v šolo, kažejo na učinke dehumanizacije," so zapisali. Vzdušje, v katerem je drugi videti kot oseba, ki me ogroža, ni ustrezno za izvajanje kateregakoli pedagoškega ali vzgojnega procesa.
Kot so pojasnili, pri ljudeh dvojna sporočila, ki niso konsistentna, ustvarjajo še več nestrpnosti in nezaupanja. Ob tem so izpostavili razlike med športniki, pri katerih lahko prihaja do neposrednih fizičnih stikov, otroci pa se na primer ne morejo žogati. "Kako naj to uglasimo s smislom?" se sprašujejo.
