Ministri so na današnjem zasedanju poudarili potrebo po modernizaciji in reorganizaciji izobraževalnih sistemov oziroma novih pristopov v poučevanju ter tesno povezanost z zdravstvenim sektorjem. Strinjali so se, da izobraževanje na daljavo ne more nadomestiti izobraževanja v živo, sploh ko gre za učenje novih stvari.
Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Damir Orehovec je ob tem napovedal pripravo dolgoročnejših strateških usmeritev v okviru izpopolnjenega pristopa izobraževanja na daljavo s poudarkom na varnem, spodbudnem in vključujočem učnem okolju.
Pri vprašanju o učni mobilnosti se bo Slovenija zavzela za pozitivni pristop k mobilnosti v prihodnje in podprla virtualno mobilnost, ki pa ne more nadomestiti fizične aktivnosti. Kljub temu je po besedah Orehovca pomembno tudi vlaganje v kakovostne projekte virtualne mobilnosti, so navedli na ministrstvu. Slovenija predlaga, da Evropska komisija oblikuje dodatne platforme in informacijsko-tehnološka orodja, ki bi omogočila virtualno mobilnost na vseh področjih.
Kot so še sporočili, je treba po mnenju Slovenije storiti vse, kar je možno, da se naslovi izzive, s katerimi se spopadajo nacionalne agencije in upravičenci programov Erasmus+ in Evropske solidarnostne enote. Ministrstvo predlaga prerazporeditve med ključnimi ukrepi Erasmus+ ter da se osredotoči na aktivnosti znotraj držav v mladinskem poglavju Erasmus+ in Evropske solidarnostne enote.
Ministri so danes izpostavili tudi pomen fleksibilnosti in poenostavitev pri vpisnih postopkih, ko gre za prehode v visokošolsko izobraževanje, tudi za vse mednarodne študente.
Strinjali so se, da je treba več vlagati v izobraževanje. To področje pa je treba nasloviti tudi v evropskem načrtu okrevanja in reviziji večletnega finančnega okvirja EU, so navedli na slovenskem ministrstvu.
Nujnost fleksibilnosti pri vpisu v naslednje šolsko leto je na zasedanju poudarila tudi evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, mladino in šport Marija Gabriel. Izpostavila je pomen investiranja v izobraževanje za ponoven zagon gospodarstva ter siceršnje vključevanje v družbo in na trg dela.
Dejala je, da je koronavirusna kriza prizadela čez 100 milijonov učencev in učiteljev po Evropi. Na evropski izobraževalni ravni je opažen tudi osip mladih, zaradi česar je treba mladim pomagati, da se ponovno vključijo v izobraževanje, je poudarila, so navedli na ministrstvu.
Šole so se zaradi koronavirusa v večini evropskih držav zaprle v drugi polovici marca. Prve države so jih ponovno odprle že v drugi polovici aprila, Slovenija pa jih je deloma odprla danes.
