Kot je za STA pojasnila predsednica Združenja zasebnih vrtcev Slovenije Teja Steblovnik, zaradi nejasnega besedila zakona in pomanjkanja dodatnih navodil o izvajanju navedenih členov zasebni vrtci ostajajo brez sredstev od sredine marca naprej. Kot pravi, se pri tem soočajo s samovoljnimi razlagami zakona, saj jim velika večina občin, med njimi Ljubljana, Koper, Domžale, Trebnje in Novo mesto, zavrača račune. Ne želijo plačati niti tistega, kar jim po sklenjenih pogodbah o sofinanciranju programov predšolske vzgoje pripada, in jih napotujejo, naj izstavljajo račune ministrstvu.
Mestne občine so namreč vsem tako javnim kot zasebnim vrtcem posredovale navodila za izvajanje omenjenih določb in jih napotile, da svoje zahtevke za nadomestila plač in drugih stroškov posredujejo ministrstvu. "Iz tega je razvidno, da so želele mestne občine celoten strošek predšolske vzgoje v času epidemije prestaviti na državo, kar pa je ob povečanju glavarin občinam popolnoma nepredstavljivo," je opozorila Steblovnikova.
Da prihaja na tem področju do neenotne prakse, tako med občinami kot med različnimi vrtci, so opozorili tudi v Združenju mestnih občin Slovenije, kjer so v petek ministrstvo pozvali, naj čim prej izdajo jasna navodila v zvezi s plačili vrtcem za obdobje po razglasitvi epidemije. V istem dopisu so predlagali, naj vrtci zahtevke za izplačila, z vidika odprave administrativnih ovir in v izogib likvidnostnim tveganjem za občinske proračune, izdajajo neposredno ministrstvu in ne občinam.
Natančnejših navodil za izvajanje omenjenih členov od ministrstva še niso prejeli, so jim pa obljubili, da ga bodo poslali še danes. Ob tem so v združenju občin ministrstvo opozorili, da je tudi ta rok najbrž prepozen, a bi bilo korektno, da tudi zaposleni pri izvajalcih javne službe v vzgoji in izobraževanji plače oz. nadomestila plač prejmejo pravočasno.
V zvezi s financiranjem tako javnih kot tudi zasebnih vrtcev v času zaprtja je ministrstvo posredovalo dve okrožnici, s katerima je še posebej poudarilo, da je izplačilo vrtcem v skladu z veljavno zakonodajo nujno, saj se jim na ta način zagotovi denar za izplačilo plač ter poplačilo terjatev dobaviteljev. Zakon o interventnih ukrepih v 42. in 94. členu določa dodatni vir financiranja vrtcev, to je državni proračun, iz katerega se krijejo določene finančne posledice nedelovanja vrtcev, so za STA pojasnili na ministrstvu.
"Izpeljava obeh določb v praksi terja določitev novih postopkov poteka izplačil iz državnega proračuna vrtcem, kot na primer opredelitev vsebine zahtevkov in dokumentacije, načina kontrole pravilnosti izstavljenih zahtevkov, pravil evidentiranja poslovnih dogodkov, itd, zato ministrstvi za izobraževanje in finance pripravljata posebna navodila, s katerimi bodo natančno opredeljeni postopki na operativni ravni," so še navedli na ministrstvu.
Na oddelku za predšolsko vzgojo in izobraževanje ljubljanske mestne občine (Mol) so sicer za STA sporočili, da bodo za marec vsem zasebnim vrtcem plačali vse stroške, do razglasitve epidemije, to je do 15. marca. Od tega datuma naprej pa zanje velja 42. člen zakona, po katerem stroške zasebnih vrtcev v celoti prevzame državni proračun. Do 17. aprila so sicer prejeli 18 zahtevkov zasebnih vrtcev (od 23). Vrtce, ki so poslali zahtevke za celoten marec, so zavrnili.
Na Molu so prepričani, da je dodatno in nepotrebno zmedo povzročilo več okrožnic ministrstva, ki so neusklajene z interventnim zakonom in so vrtce za poravnavo vseh obveznosti v mesecu marcu napotovale na občine. O tem so jih pisno opozorili in jih prosili za preklic okrožnic.
Domžalski župan Toni Dragar je, kot je dejal za STA, prepričan, da država ne uresničuje zakonskih obveznosti po 42. členu interventnega zakona. "Navedeni člen določa, da zasebnim vrtcem v času epidemije pripadajo sredstva iz državnega proračuna v višini 85 odstotkov za posameznega otroka, pri čemer je osnova za izračun obveznosti cena istovrstnega programa javnega vrtca na območju občine, s katero ima zasebni vrtec sklenjeno pogodbo o financiranju," je jasen Dragar.
