Ameriško-izraelski matematik Furstenberg in ruski matematik Margulis sta iznašla t.i. tehnike slučajnega sprehoda za proučevanje matematičnih objektov, kot so skupine in grafi. Tako sta uvedla verjetnostne metode, s katerimi je možno rešiti številne probleme v teoriji skupin, teoriji števil, teoriji grafov in kombinatoriki.
Slučajni sprehod je način reševanja problemov, sestavljen iz zaporednih naključnih korakov, preučevanje naključnih korakov pa je osrednja veja verjetnostne teorije, so utemeljili na norveški akademiji.
"Delo Furstenberga in Margulisa kaže na učinkovitost prečkanja meja med različnimi matematičnimi disciplinami. Zrušilo je tudi tradicionalni zid med čisto in uporabno matematiko," je povedal vodja Abelovega odbora Hans Munthe-Kaas.
Furstenberg se je rodil leta 1935 v Berlinu v judovski družini, ki je pred drugo svetovno vojno pobegnila v ZDA. Tam je deloval na prestižnih univerzah, kot je Princeton. Leta 1965 odšel na Hebrejsko univerzo v Jeruzalemu, kjer je deloval vse do upokojitve leta 2003.
Ruski matematik pa se je rodil leta 1946 v Moskvi. Že pri 32 letih je osvojil prestižno matematično nagrado Fieldsova medalja, a je v Helsinkih ni mogel prevzeti, ker mu Sovjetska zveza ni izdala vizuma. Leta 1979 je lahko zapustil državo. Deloval je po številnih evropskih in ameriških univerzah, nazadnje se je leta 1991 ustalil na univerzi Yale v ZDA.
Znanstvenika zaradi starostne razlike in sovjetskih omejitev pri potovanjih akademikov nista nikoli formalno sodelovala, sta pa vplivala na delo drug na drugega.
Nagrado v višini 7,5 milijona norveških kron (okoli 648.000 evrov) bi jima morali podeliti 19. maja v Oslu, a so podelitev zaradi pandemije novega koronavirusa preložili za nedoločen čas.
Nagrado so poimenovali po največjem norveškem matematiku Nielsu Henriku Abelu. Prvič so jo podelili leta 2003, na 200. obletnico njegovega rojstva.
