Kot so pojasnili na ministrstvu za delo, je odsotnost delavca z dela v izjemnih primerih po zakonu o delovnih razmerjih upravičena "zaradi nastanka višje sile".
"Po splošnih načelih civilnega prava pomeni višja sila dogodek, ki ga ni bilo mogoče pričakovati in se mu tudi ne izogniti ali ga odvrniti," navajajo. Pravni standard višje sile pa je opredeljen s tremi elementi: prisotnost zunanjega vzroka, nepričakovanost dogodka ter neizogibnost in neodvrnljivost dogodka.
Za višjo silo tako velja tudi začasno zaprtje vrtcev in šol zaradi zmanjšanja širjenja koronavirusa. Enemu od staršev se zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi varstva otrok zato lahko upraviči odsotnost na podlagi višje sile.
A prisotnost vseh elementov višje sile je treba presojati "v vsaki posamični konkretni situaciji", opozarjajo na ministrstvu.
Pri presoji je treba po njihovih besedah v okviru elementa neizogibnosti in neodvrnljivosti dogodka med drugim upoštevati, ali gre za otroka do petega razreda osnovne šole, ki potrebuje varstvo, možnost zagotovitve varstva s strani drugega starša ali na drug ustrezen način, možnost drugačne razporeditve delovnega časa delavca in tako naprej.
Skladno s tem delavce opozarjajo, naj v primeru nezmožnosti opravljanja dela zaradi varstva otrok delodajalce obvestijo o vseh relevantnih okoliščinah odsotnosti.
"Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, si delodajalec in delavec tveganje delita, saj je breme nadomestila nižje kot v drugih primerih," še navajajo.
Nadomestilo za odsotnost s tega naslova tako znaša 50 odstotkov plače oziroma najmanj 70 odstotkov minimalne plače. Ta je letos določena pri 940,58 evra bruto, kar pomeni, da nadomestilo za odsotnost zaradi varstva otroka ne sme znašati manj kot 658,41 evra bruto.
Zaprtje vseh vzgojno-izobraževalnih ustanov za 14 dni je odredila še vlada Marjana Šarca, novi premier Janez Janša pa je že opozoril, da bi bili lahko šole in vrtci zaprti dlje časa. Število okuženih namreč eksponentno narašča.
Ljubljana, 15. marca (STA)
