Odločitev Unesca, da bo prvi Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (IRCAI) nastal v Ljubljani, je po Pikalovih besedah dokaz, kako visoko lahko Slovenija seže na nišnih področjih.
Poudaril je, da gre za globalni center, na podlagi katerega bodo podobne ustanovili tudi drugod po svetu. Globalni razvoj na tem področju bo tako temeljil tudi na slovenskih izkušnjah. "V tej zgodbi velikih smo mi prvi. V tem smislu smo pionirji zgodbe o umetni inteligenci," je dodal.
Toliko prošenj iz tujine za sodelovanje kot po lanski odločitvi Unesca o vzpostavitvi centra ni Slovenija po njegovih besedah dobila še nikoli. Veliko zanimanje je med drugim izkazal predsednik ene od tehnološko zelo razvitih držav, kar si Slovenija lahko šteje v čast, je poudaril.
Unesco je Slovenijo predlagal, ker je prepoznal njen potencial na področju umetne inteligence, je dejal vodja Centra za prenos znanja na področju informacijskih tehnologij na Institutu Jožef Stefan (IJS) Mitja Jermol. Pogodbo o ustanovitvi raziskovalnega centra so podpisali v četrtek, ustanovili naj bi ga v kratkem. Sprva bo center gostil IJS, čez približno dve leti pa bo deloval samostojno.
Vsebina centra ima po Jermolovih besedah dva stebra. Prvi vključuje raziskave umetne inteligence s širšega družbenega vidika, drugi pa se ukvarja z vprašanjem, kako lahko umetna inteligenca pomaga pri reševanju globalnih izzivov. "Ne gre torej le za tehnologijo," je poudaril.
Namen centra bo med drugim zagotavljati odprto in pregledno okolje, ki bo poleg raziskav in razprav na področju umetne inteligence deležnikom po vsem svetu zagotavljalo tudi politično podporo pri pripravi usmeritev in akcijskih načrtov na področju umetne inteligence.
IJS in drugi deležniki želijo v Sloveniji sicer zgraditi širši ekosistem na področju umetne inteligence. Kot poudarjajo, je pri tem ključno ekipno delo, kar dokazuje tudi ustanovitev Unescovega centra, pri kateri sta moči združili politika in stroka.
Kako lahko umetna inteligenca koristi pri reševanju vsakdanjih izzivov, je na konkretnem primeru danes predstavil raziskovalec v laboratoriju za umetno inteligenco na IJS in digitalni glasnik Slovenije Marko Grobelnik. IJS je namreč vzpostavil digitalno platformo za spremljanje poročanja vseh svetovnih medijev o koronavirusu.
Drugi primer pa je observatorij politik v sklopu Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), katerega namen je med drugim globalno spremljati produktivnost na področju umetne inteligence.
Po Jermolovih besedah zanimanje za novi slovenski center kažejo tudi tuja podjetja, tovrstna partnerstva pa lahko močno pospešijo razvojni preboj. Kljub temu da bo del sredstev za delovanje zagotovila vlada, bo moral center namreč sredstva pridobivati sam. Koristi od centra pa bodo lahko imela tudi slovenska podjetja, je dodal.
