Tekavčičevi namreč na Okrožnem sodišču v Ljubljani sodijo zaradi suma zlorabe položaja pri izplačevanju dodatka za stalno pripravljenost. Poleg nje so obtoženi še nekdanji finančni minister in nekdanji dekan fakultete Dušan Mramor ter nekdanji prodekanji Mojca Indihar Štemberger in Polona Domadenik. Vsi štirje krivdo zavračajo.
Tekavčičeva je v današnjem zagovoru na sodišču povedala, da je ob prevzemu mesta dekanje leta 2013 nihče ni opozoril na morebitni problem v zvezi z izplačevanjem omenjenega dodatka. S tem vprašanjem se je prvič srečala leta 2015, ko jo je nanj opozoril inšpektor inšpektorata za javni sektor, ko je na fakulteti tako kot še na 10 drugih fakultetah ljubljanske univerze izvajal pregled.
Dodatek, ki ga je fakulteta uvedla leta 2008, je bil po njenih besedah del sistema plač na fakulteti. Ta je bil opredeljen z ustreznimi akti, za njegovo izvajanje v skladu z veljavnimi predpisi pa so skrbele strokovne službe, ki jim je v celoti in jim še zaupa. Fakulteta je po besedah Tekavčičeve še pred obiskom inšpektorja sama naročila komercialno revizijo poslovanja na področju različnih izplačil, pri čemer jih revizorka ni opozorila, da dodatka ne bi smeli izplačevati. "Če bi imela kot dekanja kakršen koli namen zavestno kršiti zakon z namenom, da bi nekaterim zagotovila protipravno premoženjsko korist, tovrstne revizije zagotovo ne bi naročila," je odgovorila na očitke iz obtožnice.
Po njeni oceni je šlo pri celotni aferi, ki je v javnosti izbruhnila leta 2015, za dobro zrežiran in premišljen proces diskreditacije tedanjega ministra za finance Mramorja. Ta je bil dekan fakultete v času, ko je ta začela izplačevati dodatek. Podvomila je tudi v to, da je bilo glede izplačevanja dodatka pravno res vse tako jasno, kot se prikazuje v javnosti. "Sprašujem se, zakaj je bilo potem potrebno, da so se v letu 2015 v okviru ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter ministrstva za javno upravo usklajevali glede tega, kako je treba interpretirati zakonodajo, nastalo v letu 2008," je dejala.
Poudarila je, da fakulteta dodatka nikoli ni izplačevala iz javnih sredstev, kar da je pokazalo tudi izvedensko mnenje, ki sta ga skupaj z Mramorjem naročila pri izvedencu finančno računovodske stroke. Izpostavila je tudi, da zakonodaja še vedno jasno ne opredeljuje, kaj sploh je javna služba v visokem šolstvu, čeprav je to že pred leti zahtevalo ustavno sodišče.
Nasploh se Tekavčičevi ne zdi prav, da so bili ekonomska fakulteta in njeni zaposleni v javnosti izpostavljeni blatenju zaradi nečesa, kar se je več let odvijalo ob vedenju ministrstva za izobraževanje. Opozorila je tudi, da so bile fakultete pri tem obravnavane drugače kot preostali del javnega sektorja, ki je dodatek za stalno pripravljenost izplačeval na enaki ali šibkejši pravni osnovi kot Univerza v Ljubljani.
Po zagovoru Tekavčičeve je sodišče danes prešlo na branje listin. Te naj bi brali še na prihodnjih dveh narokih, nato pa naj bi prešli na zaslišanje več deset prič. Mramor, Indihar Štembergerjeva in Domadenikova so svoje zagovore že podali.
Preiskavo izplačevanja dodatkov za stalno pripravljenost na devetih fakultetah ljubljanske univerze, kjer je inšpektorat za javni sektor ugotovil nepravilnosti, sicer vodi Specializirano državno tožilstvo (SDT), ki je do zdaj vložilo sedem obtožnic. Šest izmed njih je pravnomočnih, za sedmo pa na SDT še nimajo podatka, ali so bili vloženi ugovori.
V petih zadevah, kjer so obtožnice že pravnomočne, so bili opravljeni predobravnavni naroki na sodišču (v zadevi ekonomska fakulteta so tudi že začeli z glavno obravnavo), v eni zadevi pa je predobravnavni narok še razpisan.
Kot pravijo na SDT, so to tudi vsi postopki, ki jih vodijo oziroma usmerjajo v zvezi z izplačevanjem dodatka za stalno pripravljenost.
