Vpis mladih v šolske gradbene programe strmo upada: pred šestimi leti je bilo v te programe vpisanih 610 dijakov, v letošnjem šolskem letu pa le 173. V treh letih se je izdaja delovnih dovoljenj za delavce iz BiH in Srbije sicer potrojila, a se tudi ta bazen počasi prazni, je, kot so sporočili iz Obrtno-podjetniške zbornici Slovenije (OZS), na okrogli mizi poudaril predsednik OZS Branko Meh.
"S pomanjkanjem kadra pa se soočajo tudi v ostalih panogah. Mladi delavci iz številnih slovenskih regij dnevno migrirajo v sosednje države. Potrebujemo spodbude za mlade, da bodo ostali v Sloveniji," je poudaril Meh.
Predsednik zbornice ne razume, da tisti, ki lahko delajo, raje živijo od socialne pomoči, država pa to dopušča. "Kljub ponovni uvedbi vajeništva in razpisu vajencev za zidarja in kleparja krovca, ni vpisanega niti enega vajenca," je dejal in izrazil prepričanje, da imajo pomembno vlogo pri izbiri poklicev tudi starši, ki lahko vplivajo na odločitve svojih otrok.
Predsednik sekcije gradbincev pri OZS Zoran Simčič, ki zaposluje 12 delavcev iz Slovenije, je poudaril, da morajo biti plače dostojne. "Naše plače v Novi Gorici so primerljive s sosednjo Italijo. Če želiš dobiti delavca, ga moraš dobro plačati in mu seveda omogočiti dobre delovne pogoje", je dejal in menil, da bi tudi starši svoje otroke raje usmerili v gradbene poklice, če bi imeli to področje bolje urejeno.
Lastnik gradbene družbe Graplas Saško Taks, ki zaposluje večinoma tujce, je izpostavil, da je nedopustno, da je treba vlogi za pridobitev delovnega dovoljenja priložiti šest dokumentov in da lahko delovno dovoljenje dobiš šele po treh mesecih. "Za enega delavca iz Makedonije sem na delovno dovoljenje čakal celo eno leto. Na upravnih enotah bi moralo biti usposobljenih več delavcev. Tudi mi obrtniki ne prekinemo dela, če gremo na dopust," je izpostavil Taks.
Miha Šepec iz Zavoda RS za zaposlovanje je povedal, da postopki, če je vloga popolna, tečejo "kar hitro", sicer pa je treba vlogo dopolnjevati. "Pri tujcih so določene omejitve, tudi zaradi varnostnih razlogov. Ko pri delavcih s Kosova preverimo izobrazbo, dobimo pogosto odgovor, da so diplome ponarejene," je dejal. Strinjal se je, da je bilo nekoč lažje zaposliti delavce v gradbeništvu. "Delovni pogoji so težji, zato slovenski iskalci zaposlitve niso pripravljeni sprejeti dela," je ocenil.
Državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič je izpostavil nihanja v gradbeništvu. "Pred petimi leti smo imeli zaposlenih 50.000 tujcev, zdaj jih imamo 100.000, kar predstavlja 11 odstotkov delovno aktivnih oseb," je dejal in ocenil, da so sporazumi med državami dobri, ker s tem "odrežejo" posrednike. "Po zadnjih raziskavah smo ugotovili, da je polovica uvoženega kadra neprimernega, če prihajajo iz držav, s katerimi nimamo sporazuma," je dodal in povedal, da se za nov sporazum glede zaposlovanja dogovarjajo tudi z Ukrajino.
Glede paritetnega sklada za gradbeništvo je Božič ocenil, da bi bilo dobro, da bi ga imeli, saj delodajalcem ne bi bilo treba vplačevati v tuje paritetne sklade, da ga pa za manj kot 50 milijonov evrov vložka države ni mogoče vzpostaviti.
Urša Židan z ministrstva za notranje zadeve je menila, da je treba stremeti k enotnim dovoljenjem za bivanje. "Problem je v neustreznem številu uradnikov in slabi informacijski podpori. Vlada bi morala to podpreti z reorganizacijo in dodatnim financiranjem upravnih enot," je ocenila.
Milena Vranetič iz podjetja Mapri Proasfalt se je strinjala, da so postopki na upravnih enotah predolgi. "Preveč je obvestil in papirologije, zato se mnogi delodajalci ne znajdejo. Dokumentacijo je po mojih izkušnjah bolje urejati na sedežu manjše upravne enote, saj se tako izogneš dolgotrajnim postopkom na upravnih enotah," je dejala.
