V obstoječem plačnem sistemu, uveljavljenem leta 2008, je delovna uspešnost sicer predvidena, a v praksi ni zaživela, saj je kmalu zatem udarila kriza in je bila zamrznitev delovne uspešnost eden od varčevalnih ukrepov. Z letošnjim julijem se bo ta ukrep sprostil.
Kot je v uvodnem delu današnjega posveta v Ljubljani dejal minister za javno upravo Rudi Medved, bi bilo idealno, da bi do takrat spremembe implementirali tudi v praksi in delovno uspešnost izvajali že po novem. A se zaveda, da imajo v sindikatih močne sogovornike in da bodo morali sklepati kompromise. Okvirno je tako predvideno, da bi najpozneje jeseni uveljavili zakonske spremembe in jih, kot je minister kasneje pojasnil na novinarski konferenci, preizkusili tudi s pilotnim projektom.
Po pripravi sprememb in njihovi predstavitvi sindikatom sredi lanskega leta so si vzeli čas, da so jih na terenu preverili in po ministrovih navedbah naleteli na kar dober odziv. Delodajalci so njihove ideje pohvalili, zdaj želijo pritegniti še gospodarstvo. Če jih bo to javno podprlo, verjame, da bodo ob takšnem konsenzu uspešni.
Osnovne rešitve je danes predstavil generalni direktor direktorata za javni sektor na ministrstvu za javno upravo Peter Pogačar. Opozoril je, da sedanji sistem dopušča, da ima nekdo za 48 odstotkov višjo osnovno plačo kot drug zaposlen, ki opravlja isto delo. Takšne razlike pa po njegovih besedah niso posledica rezultatov dela, ki se praktično ne vrednoti, ampak senioritete.
Na vladni strani želijo odpraviti letno ocenjevanje, ki je sedaj podlaga za napredovanje, in sicer skupaj za deset plačnih razredov. Po novem bi napredovali avtomatično, a v daljšem časovnem obdobju in največ za pet plačnih razredov. Vpeljali pa bi variabilno nagrajevanje, za kar bi bilo namenjeno bistveno več sredstev, posameznik pa bi lahko iz naslova delovne uspešnosti prejel do 30 odstotkov osnovne plače mesečno.
Po ministrovih besedah so se v to "jabolko odločili zagristi" tudi zato, ker imajo v javnem sektorju že danes težave s pridobivanjem strokovnjakov na nekaterih področjih, na primer digitalizacije. Plače v javnem sektorju niso visoke, zato je ta postal nezanimiv predvsem za mlade, ki v času konjukture in dobrih zaposlitvenih možnosti iščejo priložnost v realnem sektorju. Zato želijo obstoječi sistem narediti bolj stimulativen, je dejal minister.
Pri tem so se odločili pogledati tudi izkušnje drugih držav, ki imajo na tem področju že tradicijo. Nekaterim so prisluhnili na današnjem posvetu. Kot je dejal predstavnik Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Daniel Gerson, so modeli nagrajevanja delovne uspešnosti po državah različni, njihove implementacije pa se je treba lotevati previdno in premišljeno, jih vpeljati postopno ter ves čas preverjati in spremljati, saj imajo lahko tudi neželene posledice.
Kot je bilo slišati danes, so med pomisleki v Sloveniji tudi tisti o usposobljenosti managementa oz. predstojnikov javnega sektorja, ki bi presojali, kako dobro nekdo dela in koliko bo za to nagrajen. Predmet pogajanj so tudi kriteriji, na katere bi se pri tem oprli.
Vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek, ki je bil med udeleženci današnjega posveta, pravi, da je pomislekov več. V izjavi novinarjem se je navezal na Gersona in izpostavil dve ključni zadevi, usposobljenost vodij in premišljeno implementacijo. "Trdim, da imamo v Sloveniji s tem zelo velike težave," je dejal sindikalist, po besedah katerega elemente plačnega sistema, ki so povezani z učinkovitostjo in kakovostjo dela, v Sloveniji imamo in bi jih bilo možno že danes uporabljati.
Počivavšek je kot zavajanje označil trditev, da so sedaj napredovanja izključno vezana na senioriteto ter poudaril, da uvajanje tovrstnih sistemov nikakor ne sme iti na račun zniževanja osnovnih plač. A minister je sindikatom danes ponovno sporočil, da na račun nagrajevanja ne morejo računati na dotok "novih in novih svežih sredstev iz proračuna" in da se masa plač bistveno ne bo povečala.
So pa na ministrstvu v popoldanski pisni izjavi dodatno izpostavili tudi, da namen predlaganih sprememb ni zmanjševanje sredstev za plače v javnem sektorju, ampak večja možnost variabilnega nagrajevanja.
