"Mi smo pripravljeni," je na seji odbora DZ za izobraževanje, znanost, šport in mladino poudaril dekan Medicinske fakultete Univerze v Mariboru Ivan Krajnc. Po njegovih besedah so namreč tudi s pomočjo donacij iz tujine uspeli zagotoviti vse potrebne prostore in opremo za vpis prve generacije študentov dentalne medicine. Pojasnil je, da bi izpeljava prvega letnika študija stala 126.000 evrov, ki pa jih fakulteta ne more zagotoviti.
Krajnc je zato na poslance naslovil prošnjo, naj pozovejo vlado k zagotovitvi potrebnih sredstev. Opozoril je, da Slovenija po številu zobozdravnikov na 100.000 prebivalcev zaostaja za evropskim povprečje - pri nas jih je 70, v EU pa 78. Dodal je, da je po zadnjih podatkih v Sloveniji 1487 aktivnih zobozdravnikov, od katerih pa jih je 345 diplomiralo v tujini, največ na območju nekdanje Jugoslavije.
Tako državni sekretar na šolskem ministrstvu Jernej Štromajer kot državni sekretar na ministrstvu za zdravje Tomaž Pliberšek sta poudarila, da ministrstvi nimata ne pravne ne finančne podlage, da bi že za študijsko leto 2020/2021 zagotovili potrebna sredstva. Pri tem je Štromajer spomnil, da bo mariborska univerza v letu 2021 dobila za 6,1 odstotka več sredstev, kot jih ima zdaj na voljo.
Podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije Krunoslav Pavlović ne vidi težave v pomanjkanju zobozdravnikov, ampak v tem, da se zmanjšuje njihovo število v javni mreži in med koncesionarji, povečuje pa se število 'čistih' zasebnikov. Po njegovih besedah se je v Sloveniji število aktivnih zobozdravnikov v obdobju 2012-2017 vseskozi povečevalo, in to ne na račun uvoza tujega kadra, ampak študija na ljubljanski medicinski fakulteti.
Vsi poslanci, ki so sodelovali v razpravi, so izrazili naklonjenost uvedbi študija dentalne medicine na mariborski medicinski fakulteti, so pa nekateri podvomili, da bo to povečalo dostopnost zobozdravstva. Tako po mnenju Željka Ciglerja (Levica) razlog za slabo dostopnost ni pomanjkanje zobozdravnikov, ampak dejstvo, da si mnogi v državi finančno ne morejo privoščiti zobozdravnika, ne zase ne za svoje otroke, in iščejo cenejše storitve na Hrvaškem.
Lidija Divjak Mirnik (LMŠ) vidi uvedbo študija dentalne medicine v Mariboru kot enega od pomembnih korakov k decentralizaciji države, ki je nujna za zmanjševanje razvojnih razlik med regijami. Opozorila je, da je v severovzhodni Sloveniji dostopnost do zobozdravstva še posebej slaba. "126.00 evrov v desetmilijardnem državnem proračunu ne bi smel biti problem," je dodala. Podporo uvedbi študijskega programa je izrekel tudi Tomaž Lisec (SDS).
Po njegovih besedah "je nekomu očitno problem, da nekaj novega prihaja iz Maribora". Dejal je, da je presenečen tudi nad stališčem zdravniške zbornice, saj daje prednost lokaciji pred vsebino. Branislav Rajić (SMC) je ocenil, "da je 126.000 evrov neverjetno majhen znesek za tako velik korak". Pri tem je izrazil razočaranje nad neprivoščljivostjo, ki jo opazi v odnosu ljubljanske medicinske fakultete do mariborskih kolegov.
Dekan Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Igor Švab pa je poslance presenetil s pojasnilom, da njihove fakultete nihče ni pozval k povečanju števila vpisnih mest na študijskem programu dentalne medicine. Zagotovil je, da na noben način ne želijo nagajati mariborskim kolegom, vsekakor pa dajejo prednost reševanju lastnih težav. Dekan Krajnc je odvrnil, da glede na dosedanje izkušnje pomoči ljubljanskih kolegov niti ne pričakujejo.
Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu je sicer nedavno potrdila študijski program dentalne medicine na mariborski medicinski fakulteti. Program so spisali v sodelovanju s stomatološko fakulteto z Reke na Hrvaškem, saj na ljubljanski stomatologiji po besedah Krajnca "niso imeli časa za to".
