Konferenca je namenjena strokovnemu spoznavanju nosilcev živilske dejavnosti, torej kmetov, živilskih podjetij in zadrug s ponudniki prehrane znotraj sistema HORECA - hotelov, restavracij in izvajalcev cateringa - ter načini za sodelovanje vseh deležnikov v severovzhodni Sloveniji v sklopu nacionalnega projekta Slovenija - evropska regija gastronomije (SERG) 2021.
Udeleženci se seznanjajo s pogoji sodelovanja, možnimi načini komuniciranja in priložnostmi, ki se s projektom po besedah Aleša Gačnika iz Centra za gastronomijo in kulturo vina na primorski univerzi odpirajo na področju povezovanja kmetijstva, gastronomije in turizma v Sloveniji.
Kot je povedal Gačnik, turistična dejavnost v povezavi z gastronomskimi doživetji ob trajnostnem gospodarjenju odpira nova delovna mesta na podeželju in dolgoročno vpliva na generacijsko prenovo, ustrezno poselitev in podjetniške priložnosti slovenskih podeželskih območij.
Ob tem je poudaril, da je potrebno slovensko gastronomsko ponudbo tesno povezati s slovenskimi kmetijskimi pridelki, pripravo hrane in pijače domačih pridelovalcev in to prodati kot slovensko zgodbo.
"Slovenija ima vrhunsko kulinariko in gastronomijo, kar v zadnjem času potrjujejo številne nagrade, zato je pravi čas, da to poudarjamo," je še poudaril Gačnik, ob tem pa državo pozval, da pripravi projekta za njegovo uspešno izvedbo zagotovi dodatna in namenska finančna sredstva.
Konference se je udeležil tudi direktor direktorata za hrano in ribištvo Bojan Pahor, ki je med drugim izpostavil tudi pomen slovenske živilske industrije, brez katere si ji sicer težko zamisliti slovenske gastronomije v pravem pomenu besede.
Projekt gastronomske regije, ki ga bo Slovenija prihodnje leto gostila hkrati s portugalsko regijo Coimbro, je po njegovem priložnost, da obiskovalcem naše države in na sejmih ter različnih drugih dogodkih v tujini prestavimo našo odlično hrano, vina in izjemen turistično-gastronomski potencial.
Pahor se je sicer pravkar vrnil iz berlinskega Zelenega tedna, kjer se predstavlja več kot 1500 ponudnikov z vsega sveta. V ospredju tradicionalnega dogodka so letos teme, kot so podnebne spremembe, ekologija, obnovljivi viri in pravilna trgovina.
Pri tem je Pahor izpostavil, da mora biti kmetijstvo, ki se mu pogosto očita onesnaževanje okolja, v prihodnje razumljeno kot del rešitve in ne kot del problema, zato je potrebno poiskati okoljske rešitve, ki mu bodo še naprej omogočale opravljanje njegove osnovne naloge, torej proizvodnje hrane, vendar na trajnosten način.
Po besedah Fedje Pobegajla iz Turistično-gostinske zbornice Slovenije ima severovzhodna Slovenija največ priložnosti na področju odlično razvitega termalnega turizma, zlasti na Pohorju pa tudi na področju gorskega turizma. Maribor ima ob tem tudi dovolj potencialov za nadaljnji razvoj mestnega turizma, je še dodal.
V tem delu Slovenije se po njegovih besedah nahaja slaba četrtina vseh nočitvenih zmogljivosti v državi, kar predstavlja pomemben del slovenskega turizma. Po definiranih makrodestinacijah Slovenske turistične destinacije je severovzhod države razdeljen na alpski in termalno panonski del, s čimer se pokriva tudi s produktno usmeritvijo turizma v regiji.
Direktorica Zavoda za turizem Maribor Pohorje Doris Urbančič Windisch je poudarila, da ima mesto skupaj z zaledjem veliko potenciala tudi na področju gastronomskega turizma, kjer ciljajo predvsem na sosednje države. Pri promociji pa na vinskem področju veliko stavijo tudi na najstarejšo trto na svetu, je dodala.
