Kot je na novinarski konferenci povedal minister za izobraževanje Jernej Pikalo, so s procesom priprave tretje bele knjige o vzgoji in izobraževanju (prvo je Slovenija dobila leta 1995, drugo pa leta 2011), začeli lani, ko so po državi pripravili več posvetov, na katerih so zbirali mnenja in predloge o tem, kaj bi v državi morali spremeniti na področju vzgoje in izobraževanje. V drugi polovici lanskega leta so se nato usmerili v analize in raziskave (tako lastne kot mednarodne), zdaj pa sledi priprava samega dokumenta.
"Načrt je, da bi dokument pripravili do konca tega koledarskega leta, nato pa bi v prvi polovici leta 2021 šel v širšo obravnavo, tudi v državni zbor. V slednjem za tovrstne strateške dokumente sicer ni predvidena posebna procedura, želel pa bi, da o njem steče čim več razprave," je dejal Pikalo.
Na ministrstvu so si tudi po pogovoru s strokovno skupino zamislili, da bi bila nova bela knjiga primarno strateški dokument, ki ne bi predstavljal nacionalne kurikularne prenove ali vseboval akcijskih načrtov. Vse te dokumente bi sprejeli pozneje. Šlo bi za kratek dokument, ki se ukvarja predvsem s prihodnostjo ter odgovarja na ključne tehnološke, družbene, demografske in druge spremembe, ki se bodo dogajale v prihodnjih 10 do 15 letih, je dejal minister.
Takšen dokument si želi tudi vodja strokovne skupine Lenarčič, ki je, kot je dejal, izziv za vodenje skupine sprejel po dolgem razmisleku, saj ni strokovnjak za šolstvo, pač pa predvsem raziskovalec na področju robotike. Ocenil je, da so pred nami časi prebojnih tehnologij, od katerih bomo vse bolj odvisni. "Zato bomo morali tu prispevati svoj delež, če ne želimo zaostajati za drugimi," je opozoril.
Poleg Lenarčiča so v strokovnem telesu še dva nekdanja šolska ministra - Igor Lukšič in Pavel Zgaga, glavni tajnik šolskega sindikata Sviz Branimir Štrukelj, upokojena psihologinja Gabi Čačinovič Vogrinčič, upokojeni ravnatelj Darko Rebernik, Mihaela Novak Kolenko z ministrstva za izobraževanje ter predavatelji Vojko Strahovnik (filozofska, teološka ter fakulteta za državne in evropske študije), Alenka Švab (fakulteta za družbene vede) in Ksenija Vidmar (filozofska fakulteta).
Po besedah Pikala je bil ključni vidik za izbiro članov skupine ta, da pripadajo "različnim etičnim in moralnim orientacijam", da prihajajo iz različnih akademskih ved, so mešanica teoretikov in praktikov ter da že imajo nek "zgodovinski spomin" o dozdajšnjih belih knjigah.
