V stotih letih od ustanovitve je zavod za izobraževanje slepih nekajkrat zamenjal ime in lokacijo. Zgodovina, selitve in oblikovanje zavoda so na razstavi predstavljeni na 16 panojih. Arhiv je prispeval fotografije, ki jih hranijo, šolski muzej pa tudi nekatere učne pripomočke.
Med njimi so poleg Braillovih strojev tudi tipanke. Gre za slikanice, ki so prilagojene slepim in slabovidnim. Na eni strani je natisnjeno besedilo v povečani pisavi in besedilo v brajici. Na drugi strani pa so tipne slike, ki jih slepi in slabovidni otipajo. Narejene so iz različnih materialov. Na razstavi pa so razstavljene v odprtih vitrinah, tako da jih obiskovalci lahko otipajo.
Ob odprtju razstave so pripravili kratek program. Učenci centra IRIS so se predstavili s tremi glasbenimi točkami. Razstava bo odprta do 1. marca.
Organizirano izobraževanje slepih se je na slovenskem ozemlju pojavilo ob koncu prve svetovne vojne. Za ustanovni datum Zavoda za slepe velja 13. september 1919, ko je deželna vlada imenovala člane njegovega kuratorija. Po drugi svetovni vojni so zavod preimenovali v Zavod za slepo mladino. Leta 1965 je bila zgrajena nova šolska stavba, ki je omogočala vpis večjega števila otrok. Ker so začeli sprejemati tudi učence z nekoliko več vida, so zavod preimenovali v Zavod za slepo in slabovidno mladino. Leta 2004 se mu je priključila srednja šola Centra slepih in slabovidnih iz Škofje Loke.
